Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (8.676-8.700)


  1.      klinkáč  -a m (á) zool., v zvezi mali klinkač ptica ujeda, živeča v gozdovih vzhodne Evrope in Male Azije, Aquila pomarina ♪
  2.      klínker  -ja m (í) grad. zelo trda, dvakrat žgana, tanjša opeka: fasada, obložena s klinkerjem // žgana nezmleta zmes laporja in apnenca, iz katere se pridobiva portlandski cement: mlin za mletje klinkerja; neskl. pril.: klinker zidaki; klinker ploščice ♪
  3.      klínkerski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na klinker: klinkerska zidava / klinkerska opeka ♪
  4.      klišé  -ja m (ẹ̑) 1. tisk. na osnovi risbe ali fotografije narejena, navadno kovinska plošča za tiskanje slik: klišeji so že izrabljeni; zamenjati kliše; gost, redek raster v klišeju / tisk s klišeja / črtni kliše s katerim se odtisnejo črte ali ploskve brez vmesnih tonov; kovinski kliše; rastrski kliše ki izkazuje poltone 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse klišeje / piše po zastarelih klišejih / ta stavek je časopisni kliše; scenarij kazijo nekateri literarni klišeji ♪
  5.      kljúb  predl. (ȗ) z dajalnikom za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: iti na sprehod kljub dežju; zborovati kljub prepovedi; uspeti kljub vsem težavam // v prislovni rabi, navadno v zvezi kljub temu izraža nasprotje s prej povedanim: reven je. Kljub temu je radodaren; ranjen je bil, pa je kljub temu prišel do tovarišev / kljub vsemu ga ima še rada kljúb tému da vez., v dopustnih odvisnih stavkih čeprav: večerja nama ni teknila, kljub temu da je bila okusna / piše se tudi z vejico hoče naprej kljub temu, da ne zna poti ♪
  6.      kljúč  -a m (ú) 1. kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice: vzeti ključ iz žepa; vtakniti ključ v ključavnico; odkleniti, zakleniti s ključem; ponarejen ključ; ključ od stanovanja, hišnih vrat; šop ključev / ključ slabo odpira, ne prime / patentni ključ // takšna priprava za navijanje česa: avtomobilček ima tudi ključ / ura s ključem 2. priprava za odpiranje konzerv: s ključem odpreti škatlo sardin / ključ za odpiranje konzerv 3. priprava za odvijanje in privijanje matic in nekaterih vijakov: uporabljati ključ / te vijake je treba priviti s ključem / francoski ključ francoz / ključi za matice 4. navadno s prilastkom z dogovorom določen način, sistem, po katerem se kaj rešuje: seznaniti se s ključem za delitev dohodka / ceniki so narejeni po enotnem, zadnjem ključu / dešifrirni ključ // ekspr. kar omogoča, da se kaj doseže, razjasni, reši: najti ključ do sreče, uspeha / prav v tem je ključ za razumevanje, rešitev problema 5. nav. mn., nar. serpentina, vijuga: na ključih se je voz nagibal / jarek preseka pot v velikem ključu ovinku ● ekspr. jutri dobijo ključe se lahko vselijo (v stanovanje, hišo); ekspr. izročiti ključe od blagajne prepustiti blagajno in blagajniške posle; ekspr. dvakrat je obrnil ključ zaklenil; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; ekspr. vse ima pod ključem zaklenjeno ◊ agr. ključ odrezan del rozge ameriške trte za cepljenje z žlahtno trto; biol., min. določevalni ključ; geogr. dom v ključu dom, pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v dveh pravih kotih; muz. ključ znak, ki določa višino not na črtovju; altovski ključ; basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; ptt šifrirni ključ ali ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila; teh. cevni ključ; brada ključa del ključa, ki prijemlje v ključavnico ♪
  7.      ključávnica  -e ž (ȃ) 1. priprava, ki zapira kaj tako, da se lahko odpre samo s ključem: kupiti ključavnico; ključavnico odpreti, zakleniti / ključavnica se je zaskočila / cilindrična ključavnica ki se odpira s ploščatim, po eni strani nazobčanim ključem; dozična ključavnica ki se odpira z navadnim ključem s stopničasto brado; električna ključavnica; patentna ključavnica; pohištvena, stavbna ključavnica; verthajm(ska) ključavnica ♦ teh. kretnična ključavnica // priprava, pritrjena navadno na vrata z odprtino za ključ: vtakniti ključ v ključavnico / gledati skozi ključavnico odprtino ključavnice ∙ ekspr. daj si ključavnico na usta nehaj govoriti, molči 2. nar. gorenjsko narcisa: natrgati šopek ključavnic ♪
  8.      kljúčen  -čna -o prid. (ȗ) od katerega je odvisen nadaljnji potek, razjasnitev, rešitev česa: zavzeti ključne položaje; ključna postojanka / v tem je ključni problem njegove poezije; gre za rešitev ključnega vprašanja / povečanje izvoza je ključna točka v naporih za napredek ♦ voj. ključna obrambna pozicija pozicija, od obrambe katere je odvisna obramba širšega področja // ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven: dograditev poštnega poslopja in drugih ključnih objektov; ključne predmete so poučevali učitelji z diplomo druge stopnje / redko ključni dosežki človekovega uma ♪
  9.      kljúka  -e ž (ú) 1. gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranje: kljuka se je pokvarila; pritisnila je na kljuko in odprla vrata; prijeti za kljuko / ta kljuka se ne zapira / okenska kljuka; kljuka vrat 2. priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za prijemanje, vlečenje, obešanje: droga sta opremljena z dvema kljukama / pritrditi lestenec na kljuko / s kljuko potegniti čoln s kavljem / kljuke za gugalnice // na eni strani ukrivljen predmet, zabit v steno, rabljen za obešanje: sneti torbo s kljuke; obesiti plašč na kljuko 3. ukrivljeni del dežnika, palice za držanje ali opiranje: držati dežnik za kljuko; opirati se na kljuko palice 4. žarg. negativna ocena (v šoli): dobil je kljuko iz matematike; ima kljuko v angleščini 5. slabš. nerazločno napisana črka: kdo bo te njegove kljuke bral 6. redko vijuga, zavoj: zajec dela kljuke / v kljukah voziti 7. slabš. suha, okorna, navadno velika ženska: oženil se je s staro kljuko ● ekspr. obiskovalci so si kar kljuko podajali prihajali drug za drugim; veliko jih je prišlo; ekspr. tega ne morem kar s kljuke sneti hitro, na lahek način dobiti; izmisliti si; ekspr. obesiti študij na kljuko opustiti študiranje; ekspr. pritiskati na kljuke hoditi prosit za posredovanje, zaščito ◊ agr. sodarska kljuka kovinska priprava za vstavljanje dna v sod; S kljuka ki je v obliki črke S in se rabi za transport zaklanih živali v klavnici ♪
  10.      kljúkast  -a -o prid. (ú) 1. podoben kljuki: kljukast nastavek / ima kljukast nos / kljukasta palica 2. v zvezi kljukasti križ, v nacistični Nemčiji enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki kot simbol nacizma: zastava s kljukastim križem ♦ arheol. kljukasti križ tak križ zlasti kot simbol sonca; svastika ♪
  11.      kljúkec  -kca m (ȗ) 1. nar. nož z zakrivljenim rezilom: nabrusiti kljukec; rezati grozde s kljukcem 2. ekspr. šaljiv, navihan človek: to ti je kljukec / lažnivi kljukec ♪
  12.      kljunáč  -a m (á) zool. 1. ptica vlažnih gozdov z dolgim kljunom; sloka: po gozdu je iskal kljunače 2. ptica blatnih obrežij z zaokroženo konico kljuna, Limosa: črnorepi, veliki kljunač ♪
  13.      kljunàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima kljun ali kljunu podoben organ: kljunata žival ♦ zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata; kljunate žuželke žuželke s sesalom, ki je proti koncu zoženo ♪
  14.      kljúnec  -nca m (ȗ) zool. proti koncu zoženo sesalo pri nekaterih žuželkah: napadeno žival izsesa s kljuncem ◊ bot. zakrivljen izrastek na plodovih nekaterih rastlin ♪
  15.      kljús  -a m (ȗ) vet., zlasti v ameriškem okolju tek konja, pri katerem se istočasno premikata nogi leve oziroma desne strani: kljus in kas / dirkati v kljusu ♪
  16.      kljusáč  -a m (á) vet., zlasti v ameriškem okolju konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani: kljusači in kasači ♪
  17.      kloáka  -e ž (ȃ) knjiž. (odtočni) kanal, navadno v mestu: kloaka ni mogla več požirati vode; blato iz kloak / ostanki rimskih kloak; pren. kloaka laži in klevet ♦ zool. votlina v zadnjem delu telesa nekaterih živali, v katero se izteka črevo ♪
  18.      klobása  -e ž (á) 1. drobnejši valjast izdelek z navadno med seboj povezanima koncema, z nadevom iz mesa, drobovine ali drugih živil: delati, kuhati, peči klobase; cela klobasa; prekajene, sveže klobase; nekoliko premastna klobasa; odrezati kolobarček, košček klobase; pol klobase; špiljenje klobas / nadevati klobase / za malico ima klobaso in sir / krvave klobase krvavice; mesene klobase z nadevom iz mesa // kar je po obliki podobno klobasi: nadeti zeljne liste in jih zviti v klobaso / ekspr. otroku se na stegnih od debelosti delajo klobase 2. ekspr. navadno modrikasta oteklina od udarca z bičem, s palico: od udarcev so se mu delale klobase; na hrbtu ima klobase 3. tobačni listi, zviti v klobasi podobno obliko, namenjeni za žvečenje: odrezati od klobase čik / dobil je pol litra petroleja in klobaso tobaka ● slabš. kdo bo poslušal njegove klobase razvlečeno, nezanimivo pripovedovanje; ekspr. zašpiliti klobaso vrniti se na izhodiščno mesto po drugi poti ◊ aer. klobasa vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra; gastr. bela klobasa; jetrna klobasa; kranjska klobasa; lovska klobasa; suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; zool. morska klobasa na morskem dnu živeči, klobasi podoben iglokožec, Holothuria ♪
  19.      klôbčič  -a in klobčìč -íča tudi klôpčič -a in klopčìč -íča m (ó; ȉ í) 1. volna, motvoz, žica, zvita v kroglasto obliko: klobčič je padel, se je zakotalil po tleh / klobčič se ji je odvil, razvil / kupiti klobčič bombaža, svile / zviti volno v klobčič // ekspr., navadno s prilastkom kar je tesno, navidez neločljivo povezano: politični klobčič se je pričel odvijati / z oslabljenim pomenom: ni se mogel rešiti iz klobčiča črnih misli; zašel je v klobčič protislovij // ekspr., navadno z rodilnikom skupina, gruča: okrog njega se je zbral klobčič mladih ljudi 2. v zvezi z v izraža obstajanje, pojavljanje v kroglasti obliki pri a) živali, človeku: stisnjen je v klobčič kakor jež; kača leži zvita v klobčič / maček se je zvil v klobčič / ekspr. klobčič pri vratih se je zganil v klobčič zvita žival, človek b) predmetu, stvari: pas, zvit v klobčič / ekspr. dim je puhal v gostih klobčičih kolobarjih ♪
  20.      klobučárstvo  -a s (ȃ) klobučarska obrt: pomen šivalnega stroja za šiviljstvo, krojaštvo, klobučarstvo / preživlja se s klobučarstvom z opravljanjem klobučarskega poklica ♪
  21.      klobučnják  -a m (á) 1. nav. mn., zool. klobuku podobni ožigalkarji s spolnim in nespolnim rodom, Scyphozoa: uhati klobučnjak 2. nar. gorenjsko dimolovec: nad ognjiščem imajo klobučnjak ♪
  22.      klóčiti  -im nedov. (ọ́ ọ̑) navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoši so skoraj vse leto kločile ♪
  23.      klòk  medm. (ȍ) 1. posnema glas koklje, divjega petelina: klok, klok, vabi koklja 2. posnema glas tekočine pri prelivanju skozi ozko odprtino: iz posode je teklo v grlo: klok, klok, klok ♪
  24.      klókanje  -a s (ọ̑) glagolnik od klokati: koklja je vabila piščeta z živahnim klokanjem / slišati je bilo le klokanje vina ♪
  25.      klókati  -am tudi klóčem nedov. (ọ̑) 1. oglašati se z glasom klok: koklja je glasno klokala in vabila piščance // navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoš nič ne nese, spet kloka 2. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro: voda se je ob skalah penila in klokala / nagnil je kozarec in pil, da je pijača glasno klokala / brezoseb. pod nogami mu je klokalo // ekspr. slišno, hlastno piti: glej ga, kako kloka / ne klokaj, da se ti ne zaleti 3. ekspr. dajati pretrgane, zamolkle glasove: od smeha se je kar tresel in klokal klokáje: klokaje piti klokajóč -a -e: klokajoč smeh ♪

   8.551 8.576 8.601 8.626 8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA