Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (8.349-8.373)


  1.      kániti  -em, in kaníti in kániti -em dov. (á ȃ; ȋ á ā) nav. 3. os. pasti v obliki kaplje: solza kane na lice / kaplja kane / brezoseb. od ledene sveče je kanilo; pren., knjiž. sončni žarek kane v sobo // preh. povzročiti, da kaj pade v obliki kaplje: kaniti v omako nekaj kapljic vina ● pog. tu in tam mu kaj kane (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja; ekspr. sosed kane v hišo nepričakovano vstopi; star. včasih kaj prinese, včasih pa nič, kakor kane nanese, se primeri ♪
  2.      kániti  -im, tudi kaníti in kániti -im nedov. (á ā; ȋ á ā) knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: kanim ostati tukaj; kani se poročiti; zdaj držim in ne kanim izpustiti / elipt.: kdaj kaniš v hribe? ne vem, kaj kani ♪
  3.      kánkole  -kol ž mn. (á ȃ) nar. samokolnica brez zgornjega dela: Karlek je vozil zvrhane košare na kankolah v klet (I. Potrč) ♪
  4.      kanonáda  -e ž (ȃ) pog. topovsko streljanje: začela se je kanonada; grmenje kanonade // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: kanonada kletvic ♪
  5.      kanonír  -ja m (í) zastar. topničar: služil je pri kanonirjih; kanonirji in dragonci ♪
  6.      kànt  m neskl. (ȁ) pog., v prislovni rabi, v zvezi priti, spraviti na kant obubožati, gospodarsko propasti: pil je, dokler ni prišel na kant; sin ga je spravil na kant ♪
  7.      kántorski  -a -o prid. (ȃ) knjiž. tak kot pri Cankarjevem Kantorju: kantorska brezobzirnost ♪
  8.      kántovstvo  -a s (ȃ) filoz. Kantova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: Plehanov je kritiziral kantovstvo ♪
  9.      kanú  -ja m (ȗ) 1. lahek, na obeh koncih navzgor upognjen čoln s kratkim veslom, ki ima eno lopato: voziti se s kanujem // šport. športno veslanje s takim čolnom: tekmovanje v kanuju na divjih vodah / prvak v kanuju 2. lahek, odprt indijanski čoln iz drevesne skorje, z veslom, ki ima eno lopato: poslikani bojni kanuji ♪
  10.      káp  -a m, mn. tudi kapóvi (ȃ) 1. najnižji rob strehe, s katerega se odteka voda: popraviti kap / s kapa je kapljalo / strešni kap // nav. ekspr. voda, kapljajoča, odtekajoča s strehe, z drevesa: mlada stebla je uničil kap / kap bije zid 2. napušč, pristrešek: hiša ima širok kap / pod kapom so se sušile deske ● ekspr. pijanca so postavili pod kap s silo so ga spravili ven; ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo ◊ agr. gnojiti drevo pod kapom na koncu korenin ♪
  11.      káp 1 -í ž (ȃ) naglo prenehanje delovanja življenjsko pomembnih organov zaradi krvavitve ali zamašitve žile: zdraviti se zaradi kapi / kap ga je zadela / umreti za kapjo ∙ ekspr. kap me bo (zadela) od presenečenja zelo sem presenečen ♦ med. možganska kap naglo prenehanje delovanja možganov zaradi krvavitve ali zamašitve žile; srčna kap; vročinska kap ♪
  12.      kapacitéta  -e ž (ẹ̑) 1. sposobnost vsebovati, sprejeti kaj vase, zlasti v večji količini, zmogljivost: imeti kapaciteto; majhna, velika kapaciteta; kapaciteta skladišča je tisoč kubičnih metrov / kapaciteta ceste, pristanišča; kapaciteta ladje nosilnost; pren. umska kapaciteta // sposobnost obrata, tovarne, da naredi, proizvede določeno količino izdelkov: kuhinja je povečala svojo kapaciteto / premogovnik dela s polno kapaciteto 2. mn., publ., navadno s prilastkom vse razpoložljive naprave, sredstva, ki kot celota služijo za opravljanje kake dejavnosti: gostinske, industrijske, predelovalne kapacitete; izkoriščanje, rekonstrukcija obstoječih kapacitet / hotel je oddal vse proste kapacitete 3. ekspr. kdor zelo obvlada kako področje, zlasti znanstveno: on je velika kapaciteta; pri raziskavah sodelujejo same znane kapacitete; kapaciteta za biologijo ◊ elektr. kapaciteta akumulatorja sposobnost akumulatorja, izražena v množini elektrine, ki jo lahko odda; gozd. kapaciteta tal za vodo sposobnost tal, da sprejmejo in zadržijo vodo; med. vitalna kapaciteta pljuč dihalna sposobnost pljuč, izražena v količini zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu ♪
  13.      kapacitívnost  -i ž (ȋ) elektr. razmerje med množino elektrine in napetostjo na kondenzatorju: obratovalna kapacitivnost / enota kapacitivnosti ♪
  14.      kapéla  -e ž (ẹ̑) 1. rel. v steno poglobljen ali prizidan prostor z oltarjem v stranskem delu cerkve: maševati v kapeli; ljudje so stali tudi v kapelah // manjša stavba s sveto podobo, kipom, namenjena navadno za bogoslužje: ob cesti stoji kapela / krstna kapela krstilnica / pokopališka kapela 2. raba peša manjši orkester, godba: kapela je zaigrala koračnico / vojaška kapela ♪
  15.      kapélica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od kapela: stranska kapelica / romarska kapelica / na razpotju so sezidali kapelico ♪
  16.      kápen  -pna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kap m: kapna vrsta opeke ♦ grad. kapna lega tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov ♪
  17.      kápica  -e ž (á) 1. manjšalnica od kapa: pokriti se s kapico; volnena kapica; kapica s cofom ∙ nar. farške kapice trdoleska 2. rabi se samostojno ali s prilastkom majhni kapi podoben del česa: lakaste kapice na čevljih / steklenica se zapira z gumijasto kapico / vžigalna kapica posodica z razstrelivom, s katerim se povzroči eksplozija glavnega razstreliva ◊ bot. koreninska kapica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; geom. krogelna kapica z ravnino oddeljeni del krogle, manjši od polkrogle; zool. kapica del želodca prežvekovalcev, v katerem se hrana sprijema v kepe ♪
  18.      kápičar  -ja m (ā) bot., v zvezi lasasti kapičar mah, ki ima na vrhnjem delu pokrivalu podobno, spodaj nacefrano tvorbo, Polytrichum ♪
  19.      kapilára  -e ž (ȃ) 1. anat. najtanjša krvna ali mezgovna žila: obolelost kapilar / kožne, pljučne kapilare / krvne kapilare / skleroza kapilar 2. fiz. zelo tanka cevka, ki ima veliko površino glede na prostornino vsebovane tekočine: alkohol v kapilari ♪
  20.      kapitál  -a m (ȃ) 1. denar, proizvajalna sredstva, finančne naložbe, ki prinašajo dohodek: kapital se obrestuje / nalagati, vlagati kapital v industrijo / denarni kapital / v kapitalistični ekonomiki: državni, privatni kapital; kapital delniške družbe ♦ ekon. kapital vrednost, ki služi za prilaščanje presežne vrednosti z izkoriščanjem mezdnega dela; cirkulirajoči kapital; industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; akumulacija kapitala spreminjanje presežne vrednosti v kapital; izvoz kapitala; uvoz kapitala; fin. bančni kapital denar, vložen v bančne posle, ali sredstva, ki so last banke 2. nav. ekspr. denar, materialne dobrine sploh: potrošil je že precej kapitala; vse življenje si je kopičil kapital / v posestvu ima precejšen kapital // s prilastkom vrednost, vrednota: duhovni, moralni kapital naroda / reke so naš naravni kapital // navadno v povedni rabi izraža veliko količino: ta denar je zanj že kapital / takšno imetje je pravi kapital 3. publ., v kapitalistični ekonomiki lastniki kapitala kot predstavniki gospodarskega, političnega vpliva, moči: domači in tuji kapital; v ozadju volilne kampanje stoji veleindustrijski kapital ♪
  21.      kapitálen 1 -lna -o prid. (ȃ) 1. ekon. ki predstavlja osnovo za razvoj gospodarstva: graditi kapitalne objekte / kapitalna graditev / kapitalna investicija investicija v stroje, naprave za proizvodnjo; kapitalna oprema stroji, naprave za proizvodnjo // publ. osnoven, temeljen: odnose med državama zastrupljajo kapitalna vprašanja 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: družil se je s kapitalnimi izgubljenci; je kapitalna avša / napraviti kapitalno napako veliko, hudo 3. lov. ki ima glede na okolje nadpovprečno razvito rogovje, kožuh, čekane: kapitalni jelen, medved, merjasec / kapitalna trofeja ◊ jur. kapitalna kazen smrtna kazen; kapitalno hudodelstvo hudodelstvo, za katerega je predvidena smrtna kazen; obrt. kapitalni trak okrasni trak iz barvnega blaga na obeh koncih hrbta pri vezani knjigi kapitálno prisl.: kapitalno ga polomiti ♦ ekon. kapitalno intenzivne panoge panoge, pri katerih pride na zaposlenega razmeroma dosti kapitala ♪
  22.      kapitaníja  -e ž (ȋ) navt., navadno v zvezi luška kapitanija urad v luki, ki skrbi za varno plovbo in pristajanje ladij, vodi registre ladij: predstojnik luške kapitanije // poslopje tega urada: ladja je zasidrana pred kapitanijo ♪
  23.      kapitulántstvo  -a s (ā) slabš. lastnosti ali ravnanje kapitulantov: boj slovenskih partizanov je živo nasprotje kapitulantstva / pojav defetizma in kapitulantstva ♪
  24.      Káplanov  -a -o prid. (ȃ) strojn., v zvezi Kaplanova turbina in kaplanova turbina vodna turbina za majhne padce in velike količine vode ♪
  25.      káplja  -e ž (á) 1. tekočina v obliki kroglice: kaplja kane, pade; debele, drobne, težke, velike kaplje; kaplja olja; podobna sta si kot kaplja kaplji / deževne kaplje; potne kaplje; rosne, vodne kaplje / voda se nabira kaplja za kapljo; ekspr. ljudje so prihajali po kapljah v presledkih drug za drugim; vlaga sili iz zidu v kapljah; ekspr. popiti do zadnje kaplje vse // madež, lisa, ki ga povzroči takšna tekočina: na cesti so se poznale velike kaplje / strjena kaplja krvi / obrisati kaplje z okna ∙ pomoč je zalegla toliko kot kaplja v morje nič; zelo malo; pesn. človek je kot kaplja na veji njegova usoda je negotova; je nepomemben, neznaten 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina tekočine: privoščiti si vsaj kapljo vina; zadnja kaplja krvi ji je izginila z obraza / boriti, braniti se do zadnje kaplje krvi dokler bo še kdo živ; pri izviru ni bilo niti kaplje vode prav nič; pren., knjiž. rad bi zaužil vsaj kapljo sreče 3. pog., navadno s prilastkom alkoholna pijača, zlasti vino; kapljica: v tej gostilni imajo dobro kapljo / vinska kaplja ♪

   8.224 8.249 8.274 8.299 8.324 8.349 8.374 8.399 8.424 8.449  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA