Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ži (8.174-8.198)
- junák -a m (á) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje: neznani ljudje so v boju postali junaki; slaven junak; zgodbe o srednjeveških junakih; padel je kot junak / narodni junak zgodovinska oseba, ki se je odlikovala v boju za svoj narod; grob neznanega junaka grobnica s posmrtnimi ostanki vojaka, narejena v spomin na padle v boju za domovino // nav. ekspr. kdor prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: junak je, da vzdrži v takih razmerah; v bolezni se je pokazal junaka // nav. ekspr. izredno pogumen, neustrašen človek: iskali so junaka, ki bi si upal preplavati reko; iron. junaki pa taki, vsi so zbežali 2. nav. ekspr., s prilastkom moški, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku: junak olimpijskih iger, Planice / junak dela; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost / iron. junak v pitju; revolverski
junak 3. kdor zaradi kake lastnosti vzbuja občudovanje in željo po posnemanju: vsaka doba ima svoje junake; mladina hitro menja svoje junake / salonski junak 4. ekspr. postaven, krepek moški: drevo, da ga trije junaki ne obsežejo; udarec, ki bi celo junaka pobil na tla / poglejte no, kakšen junak je že 5. glavna, osrednja oseba v literarnem delu: junak drame, romana; junaki nemega filma / Shakespearovi junaki / glavni junak // ekspr. oseba, o kateri se pripoveduje: drugo jutro je naš junak odpotoval ♪
- junakovánje -a s (ȃ) glagolnik od junakovati: hajduško življenje in junakovanje / slavno je končal svoje junakovanje junaško življenje ♪
- junákovica -e ž (á) nar., ekspr. postavna, krepka ženska: Trinajstkrat je ležala na porodu .. in vztrajno se je pretikala skozi življenje. Sama o sebi ve, da je junakovica (D. Lokar) ♪
- junè -éta s (ȅ ẹ́) knjiž., redko tele, teliček: deklica, živa kot june ♪
- júnec -nca m (ú) 1. mlad skopljen goveji samec: učiti junce voziti; par juncev; junci in telice // goveji mladič moškega spola: krava je povrgla junca 2. redko bik: gnati kravo k juncu 3. ekspr. močen moški: taka junca, pa ne bi mogla tega narediti // nizko neumen, omejen človek: kaj bi zameril juncu, saj tega ne razume ♪
- júr 1 -ja m (ú) redko užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček: nabirati, sušiti jurje ♪
- júr 2 -ja m (ú) 1. pog. tisoč (starih) dinarjev: posodil mu je dva jurja; solata bo pozimi po jurju; za to nihče ne računa manj kot jurja / ekspr. to mu prinaša lepe jurje dosti denarja 2. nav. slabš. nekoliko omejen, neroden človek: takega jurja lahko vsakdo ogoljufa ♪
- júrček 1 -čka m (ȗ) 1. užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom: nabirati, rezati, sušiti jurčke / jurčki s smetano ♦ bot. jesenski jurček s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; poletni jurček s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus 2. kar je po obliki podobno jurčku: napraviti jurčke iz sladkorja in čokolade; jurček za krpanje nogavic goba ♪
- Júrij -a m (ú) etn., v zvezi zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini: sprevod zelenega Jurija ♪
- júriš -a m (ȗ) 1. nenaden silovit vojaški napad iz neposredne bližine: po obstreljevanju se je začel juriš; preiti v juriš / pošiljati na juriš četo za četo; padel je pri jurišu na bunker / kot povelje v strelce, juriš! / ekspr. na juriš zavzeti uporniško ladjo s kratkim, silovitim napadom; pren., publ. napovedati juriš na svetovni rekord; juriš na vrh gore 2. publ., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na juriš v zelo kratkem času, zelo hitro: na juriš so si ogledali vse mestne znamenitosti / v tej predstavi si je na juriš osvojila občinstvo ♪
- júrjevka -e ž (ú) 1. bot. užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki; majniška kolobarnica: jurjevke že rastejo 2. nar. narcisa ♪
- júrta -e ž (ȗ) v azijskem okolju okrogel, kupolast šotor, narejen zlasti iz kož in klobučevine: prebivati v jurti ♪
- jury -ja [žirí in džúri] m (ȋ; ȗ) knjiž. žirija, razsodišče: glasovanje juryja ♪
- jury [žirí in džúri] ž neskl. (ȋ; ȗ) zastar. žirija, razsodišče: pritožiti se jury ♪
- júsar -ja m (ȗ) nar. primorsko upravičenec do uživanja vaškega sveta ali odmerjenega dela tega: pozidati zemljišče, ki je pripadalo jusarjem ♪
- jútri prisl. (ȗ) 1. prvega dne po današnjem dnevu: jutri bomo belili sobo; jutri bo praznik; odkritje spomenika bo jutri, 4. julija, ob desetih; odpeljem se jutri zjutraj; pog. jutri pišemo nalogo; počakajmo do jutri; od jutri naprej sem popoldne prost; pred jutri opoldne me ne bo nazaj; si pripravljen za jutri? / prišel bom jutri teden 2. nav. ekspr. v prihodnjem času, v prihodnosti: jutri takšna operacija ne bo novost; vaše bo, kar si boste danes ali jutri sami pridobili ● jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas; ekspr. reši se tega bremena rajši danes kakor jutri čimprej; knjiž. danes ali jutri boste vi prevzeli vodstvo prav kmalu; ekspr. tak sem: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. okrepitev delavskih svetov mora biti danes in jutri naša poglavitna naloga zmeraj; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna,
nezanesljiva; ekspr. takih težav ne odpraviš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: od nas je odvisno, kakšen bo naš jutri ♪
- jútro 1 -a s (ú) 1. del dneva ob sončnem vzhodu: bilo je že jutro, ko so prišli; jutro nastaja; prišlo, knjiž. napočilo je usodno jutro; pričakovati jutro; bedeti do jutra; že od jutra ga boli glava; ekspr. dela od (ranega) jutra do (poznega) večera ves dan; zaspal je šele proti jutru, redko na jutro, pod jutro; ob jasnih jutrih je že slana; v zgodnjem zimskem jutru; napadli so jih še pred jutrom; hladno, megleno, nedeljsko, pomladansko jutro / pesn. jutro se budi, drami; ekspr. jutro jo je zaščemelo v oči jutranja svetloba / knjiž., ekspr. peljati se v sivo jutro / drugo jutro je sklical posvet drugi dan zjutraj; neko jutro, tisto jutro je odšel; telovadi vsako jutro; vse jutro je bil nerazpoložen; nar. vstaja pozno v jutro zjutraj; ob jutrih, v jutrih je navadno megla; knjiž. bedeti do štirih v jutru zjutraj; zastar. vstal je na vse jutro
navsezgodaj; star. v nedeljo jutro zjutraj / kot pozdrav dobro jutro! // ekspr., s prilastkom obdobje nastajanja, začetek: jutro človeške kulture; jutro leta 2. zastar. vzhod: na jugu in jutru ● ekspr. lahko se hvali s svojim srečnim zakonom, saj je šele dobro jutro je šele začetek zakona; vstopil je brez dobrega jutra brez (jutranjega) pozdrava ◊ rel. zvoniti jutro zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih ♪
- jútrovec -vca m (ú) star. prebivalec Bližnjega ali Srednjega vzhoda: suhljati obrazi jutrovcev ♪
- júžen -žna -o prid., júžnejši (ú) 1. nanašajoč se na jug: a) južni del, konec vasi; južni predeli dežele; južna Evropa; cesta obide mesto po južni strani; najjužnejša točka celine / južna stena, stran hiše; južno pobočje / južna smer / južna stran veter piha z južne strani z juga; na južno stran se razprostira polje na jug, proti jugu; na južni strani obdaja državo morje na jugu / južni veter; južna železnica v stari Avstriji železniška proga od Dunaja do Trsta / Južna Amerika b) potovanje po južnih deželah; značilnosti južnih mest / modro južno nebo; vroče južno sonce / južne rastline; južno sadje / južni temperament južnjaški c) južni prebivalec / južni Slovani 2. nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju: južno vreme / južni dnevi / sneg postaja južen razmehčan, topeč se 3. ki leži od ekvatorja v smeri proti jugu: severna
in južna polovica zemlje ◊ astr. Južni križ ozvezdje južne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; južna točka točka na obzornici, ki leži nasproti severišču; bot. južni srobot srobot s temno vijoličastimi cveti, ki raste na Primorskem, Clematis viticella; fiz. južni magnetni pol magnetni pol, ki se obrne proti jugu, če se magnet lahko vrti okoli navpične osi; geogr. južni pol; južni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem zimskem obratu navidezno premika; južni tečajnik; južna zemljepisna širina zemljepisna širina južno od ekvatorja; meteor. južni sneg sneg, ki pada pri temperaturi okoli 0° C júžno prisl.: omenjeni kraji ležijo nekoliko južneje; razprostira se južno od Save / v povedni rabi danes je južno ♪
- júžje -a s (ȗ) nar. južno vreme, odjuga: Bila je še zima, toda nastopilo je južje (Prežihov) ♪
- južnják -a m (á) kdor živi v južnih, toplih deželah ali je doma iz njih: vročekrvni južnjaki; temen obraz južnjaka; južnjaki in severnjaki / v njem je nekaj južnjaka južnjaškega / ekspr. priseljevanje južnjakov prebivalcev južnih predelov kakega področja ♪
- južnjákinja -e ž (á) ženska, ki živi v južnih, toplih deželah ali je doma iz njih: temna polt južnjakinje; temperament južnjakinje / ekspr. poročil se je z južnjakinjo prebivalko južnih predelov kakega področja ♪
- južnjáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na južnjake: južnjaški obraz, temperament; južnjaška domišljija, živahnost / v sebi ima nekaj južnjaške krvi južnjáško prisl.: južnjaško vesel; južnjaško koketna ženska; sam.: v njem je nekaj južnjaškega ♪
- júžnoštájerski -a -o prid. (ū-ȃ) 1. nanašajoč se na slovenski del Štajerske v stari Avstriji; spodnještajerski: narodno življenje v južnoštajerskih mestih in trgih 2. nanašajoč se na južni del Štajerske: južnoštajersko področje ♪
- k predl., pred k in g h, z dajalnikom 1. za izražanje cilja, ki (naj) ga gibanje doseže: iti k oknu; izlet k Savici / prestaviti stol od mize k postelji / privezati h kolu; sesti k peči / iti k brivcu; pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo; pren. iti k izpitu, k poroki; prisiliti k pokorščini // za izražanje splošne usmerjenosti: obrniti se k oknu; steza pelje k vodi; pren. nagnjenje k jezi 2. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: dokupiti njivo k posestvu / pripombe k osnutku; prispevek k utrditvi samoupravljanja; elipt. k točki 2 zakona / pripisati obresti (h) glavnici; priključitev Primorske (k) Sloveniji 3. za izražanje pripadnosti: zajec spada h glodavcem; prištevajo ga k modernistom 4. za izražanje namena: zbrati se k posvetovanju; iščemo delavca (za) k stroju / napravlja se k dežju; star. pripravljati se k odhodu na, za odhod;
star. zaigrati k plesu za ples // za izražanje primernosti: kakšne rokavice nosiš k temu kostimu? 5. za izražanje vzroka: čestitati k diplomi, uspehu 6. redko za izražanje bližine časovni meji; proti: napad pričakujejo k jutru / obišči nas k novemu letu ● ne bo ga več k nam v našo hišo, v naš kraj; k sebi klic živini na levo; pog. ne da k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; nižje pog. iti k nogam peš; star. vrne se k letu čez eno leto; star. to mu ne bo k pridu v prid; zastar. obsoditi k smrti na smrt; star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič; pog. iti k vojakom služit vojaški rok; zastar. k zadnjemu te vprašam zadnjič ♪
8.049 8.074 8.099 8.124 8.149 8.174 8.199 8.224 8.249 8.274