Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (7.876-7.900)


  1.      iztírjenec  -nca m (ȋ) ekspr. kdor ni več sposoben navadno, normalno reagirati, živeti: roman opisuje iztirjence; družbeni, moralni, socialni iztirjenci; iztirjenci in pokvarjenci ♪
  2.      iztírjenost  -i ž (ȋ) značilnost, stanje iztirjenega: duševna, socialna, živčna iztirjenost; iztirjenost značaja ♪
  3.      iztiskávanje  -a s (ȃ) 1. iztiskanje: iztiskavanje soka iz limon 2. metal. oblikovanje kovin s stiskanjem skozi orodje z določeno odprtino: iztiskavanje bakrenih cevi ♪
  4.      iztísniti  -em dov. (í ȋ) 1. s stiskanjem, pritiskanjem spraviti iz česa: iztisniti sok iz limone; iztisniti stržen iz tura; odprl je tubo in iztisnil nekaj barve na paleto / iztisniti med iz satja / iztisniti zrak iz meha // s stiskanjem, pritiskanjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine, vsebine: iztisniti limono 2. ekspr., z glagolskim samostalnikom s silo, vztrajnostjo doseči, da kdo kaj naredi, pove: iztisniti obljubo, priznanje od koga / trudili so se, da bi iztisnili kaj iz njega, pa je molčal 3. ekspr. s silo, vztrajnostjo priti do česa: od domačih je iztisnil precej denarja; iz kupca je hotel iztisniti čim več / iztisniti iz zemlje čim večji pridelek 4. ekspr. s težavo reči, povedati: nekaj nerazumljivega je iztisnil; pa naj bo, je iztisnil ● ekspr. jeza ji je iztisnila solze od jeze je (za)jokala; ekspr. niti besede ni mogel iztisniti (iz grla) ni mogel spregovoriti; knjiž., ekspr. v pesem je iztisnil vso narodovo bolečino izrazil jo je v pesmi iztísnjen -a -o: iztisnjen sok; iztisnjena limona; prim. stisniti ♪
  5.      iztóčen  -čna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na iztok: iztočna cev, odprtina, pipa ♦ teh. iztočna hitrost hitrost, s katero tekočina odteka skozi kontrolno mejo 2. zastar. vzhoden: iztočni deli dežele / iztočni običaji vzhodnjaški ♪
  6.      iztóčnica  -e ž (ọ̑) 1. gled. beseda, del stavka, situacijski premik, na katerega navezuje igralec svojo igro: dati, povedati iztočnico; na iztočnico se prižge luč / gledališka, odrska iztočnica 2. publ. osnova, izhodišče: članek je iztočnica za debato / iskati politične iztočnice za nastop proti opoziciji 3. redko geslo: politična, propagandna iztočnica / razporeditev iztočnic v slovarju ◊ biblio. prva beseda značnice ♪
  7.      iztólči  -tólčem [ou̯] dov., iztólci iztólcite in iztolcíte; iztólkel iztólkla (ọ̑) 1. s tolčenjem spraviti iz česa: iztolči opeko iz zida 2. s tolčenjem narediti, izoblikovati: iztolči luknjo v zid ♦ um. iztolči ornament iztólčen -a -o: iztolčen relief; meč s srebrnimi iztolčenimi ročaji ♪
  8.      iztoževáti  -újem nedov. (á ȗ) s tožbo dosegati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: iztoževati preživnine, terjatve ♪
  9.      iztožljív  -a -o prid. (ȋ í) jur. ki se da iztožiti: iztožljiv dolg; iztožljiva obveznost ♪
  10.      iztrébek  -bka m (ẹ̑) nav. mn. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: pregledati bolnikove iztrebke; gosti, redki iztrebki / človeški, mušji, živalski iztrebki ♪
  11.      iztrebíti  in iztrébiti -im, tudi iztrébiti -im tudi strebíti in strébiti -im, tudi strébiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́) 1. odstraniti odvečno iz česa: iztrebiti mlad gozd; iztrebiti travnik / iztrebiti jarek, žleb očistiti / iztrebiti ribe, srno odstraniti drobovje; iztrebiti solato otrebiti // izkrčiti: iztrebil je gozd in ga spremenil v polje / iztrebili so si laz in posadili krompir 2. povzročiti, napraviti, da kaj na določenem mestu ali v celoti ne obstaja več: iztrebiti plevel; iztrebiti škodljivce; to žival so z lovom skoraj docela iztrebili / ekspr. fašisti so hoteli iztrebiti cele narode / iztrebiti luteranstvo / iztrebiti predsodke iztrebíti se in iztrébiti se, tudi iztrébiti se tudi strebíti se in strébiti se, tudi strébiti se 1. izločiti neprebavljene delce hrane skozi črevo: bolnik se je iztrebil; normalno, redno se iztrebiti 2. nar. izločiti po porodu plodove ovojnice iz maternice; otrebiti se: krava se še ni iztrebila iztrébljen tudi strébljen -a -o: iztrebljen gozd; bivoli so tu iztrebljeni ♪
  12.      iztrébljanje  -a s (ẹ́) glagolnik od iztrebljati: iztrebljanje gozda / iztrebljanje krokodilov / množično iztrebljanje Židov; iztrebljanje narodne manjšine / pospešiti iztrebljanje z odvajalnimi sredstvi; redno iztrebljanje ♪
  13.      iztrébljati  -am nedov. (ẹ́) 1. odstranjevati odvečno iz česa: iztrebljati gozd; iztrebljati senožeti / iztrebljati solato trebiti 2. povzročati, delati, da kaj na določenem mestu ali v celoti ne obstaja več: iztrebljati kite; iztrebljati plevel s škropljenjem / ekspr. kolonisti so iztrebljali domače prebivalstvo iztrébljati se izločati neprebavljene delce hrane skozi črevo: normalno, redno se iztrebljati; kunci se navadno iztrebljajo na določenem mestu ♪
  14.      iztrébljenje  -a s (ẹ́) glagolnik od iztrebiti: iztrebljenje gozda / iztrebljenje kitov / groziti narodu z iztrebljenjem / boj za iztrebljenje tuberkuloze / iztrebljenje črevesa ♪
  15.      iztrebljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekspr. kdor iztreblja, uničuje: nacisti so bili iztrebljevalci Židov ♪
  16.      iztréskati  -am dov. (ẹ̄) ekspr., redko 1. z razstrelitvijo, raztreščenjem narediti: mine so iztreskale lijake v zemljo 2. silovito izraziti svoja čustva: vso jezo je iztreskal nadenj iztréskati se brezoseb. prenehati treskati: iztreskalo se je in izgrmelo ♪
  17.      iztrésti  -trésem dov., iztrésite in iztresíte; nam. iztrést in iztrèst (ẹ́) 1. s tresenjem spraviti iz česa: iztresti jagode; orehi so se iztresli // s tresenjem napraviti, da v čem ni več določene stvari, vsebine: iztresti vrečo 2. ekspr. izločiti v velikih količinah: oblaki so iztresli točo 3. silovito izraziti svoja čustva: nanj je iztresel ploho kletvic ● iztresti komu svojo dušo, srce povedati vse o svojih čustvih; ekspr. iztresti jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. vse je iztresel v eni sapi hitro povedal; ekspr. nič ne premišljuj, kar iztresi povej, kaj misliš; ekspr. iztresel se je nad njim izrazil svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju iztrésti se pog., ekspr. povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: prišla je na obisk, da se iztrese; prim. stresti ♪
  18.      iztŕgati  -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem spraviti iz česa: iztrgati list iz bloka // ekspr. ločiti, vzeti del teksta iz celote: iztrgati posamezne stavke iz razprave / iztrgati posamezne misli; iztrgati prizor iz zgodbe 2. s sunkovitim potegom spraviti iz prijema: iztrgal mu je knjigo, ki jo je držal; iztrgati puško iz rok; iztrgala je roko iz njegove / v osmrtnicah smrt nam je iztrgala ljubljenega sina; pren. iztrgati oblast iz rok buržoazije // s silo narediti, da kaj ni več na prvotnem mestu: granata je iztrgala vrata iz podbojev; pren., knjiž. vojna ga je iztrgala z rodne grude 3. ekspr., z dajalnikom povzročiti, narediti, da kaj ni več pod oblastjo, vplivom koga: iztrgati deželo sovražniku; iztrgati otroka slabi družbi / iztrgati obdelovalno zemljo morju 4. ekspr. spraviti koga iz neprijetnega položaja, stanja: iztrgati ljudstvo iz nevednosti; hvaležen mu je, ker ga je iztrgal iz revščine / mati ga je iztrgala očetovi jezi // v zvezi z iz proti njegovi volji spraviti koga iz kakega stanja sploh: iztrgati koga iz zamišljenosti / iztrgati iz igre, spanja 5. ekspr. z vztrajnostjo, vsiljivostjo doseči, da kdo kaj pove: iztrgati komu resnico, skrivnost / prisego mu je iztrgal z nasiljem ● vznes. smrt mu je iztrgala pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. srce mi iztrgajte iz prsi, pa tega ne bom storil izraža zelo odklonilno stališče; ekspr. to si moraš iztrgati iz spomina pozabiti; ekspr. ne more je iztrgati iz srca pozabiti nanjo; jo prenehati ljubiti; ekspr. srce bi si iztrgala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti iztŕgati se s sunkom spraviti se iz prijema: hotela se mu je iztrgati, a jo je trdno držal; konj se mu je iztrgal in zbežal; iztrgati se iz objema, rok; pren. dežela se je iztrgala iz klešč imperializma ● knjiž. jagnedi so se iztrgali iz noči postali vidni, se prikazali v obrisih; ekspr. krik se mu je iztrgal iz prsi nenadoma je zakričal; brezoseb., ekspr. pa naj bo, se mu je iztrgalo je rekel, spregovoril iztŕgan -a -o: iztrgan list; stavki so nasilno iztrgani iz konteksta; morju iztrgana zemlja; prisl.: iztrgano podane misli; prim. strgati ♪
  19.      iztróšenost  -i ž (ọ́) publ. izrabljenost, dotrajanost: iztrošenost vozil ♪
  20.      iztróšiti  -im, in iztrošíti in iztróšiti -im dov. (ọ́; ȋ ọ́) publ. porabiti, izčrpati: pri delu je iztrošil vse svoje moči iztróšiti se, in iztrošíti se in iztróšiti se 1. izrabiti se, dotrajati: stroj se iztroši 2. izčrpati se, oslabeti: pri tem delu so se mu iztrošile oči iztróšen -a -o: iztrošeno vozilo ♪
  21.      iztŕžek 2 -žka m (ȓ) lingv. iz širšega besedila prevzeta besedna zveza: slovar nakazuje rabo besed z iztržki ◊ biblio. posebni odtis, ki ima naslov samo nad tekstom, gradivom ♪
  22.      iztulíti  in iztúliti -im dov. (ȋ ú) ekspr. glasno izraziti svoja čustva, razpoloženje: iztuliti bolečino, jezo, žalost iztulíti se in iztúliti se prenehati tuliti: sirena se je iztulila / slabš. pusti jo, naj se iztuli ♪
  23.      izučevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izučevati: izučevanje kovačev, pekov / izučevanje slovenskega jezika ♪
  24.      izučeváti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. raziskovati, študirati: izučevati družbo v njenem razvoju izučeváti se redko učiti se, usposabljati se: vajenec se izučuje za ta poklic tri leta ♪
  25.      izučíti  -ím dov., izúčil (ȋ í) 1. usposobiti koga za opravljanje določenega poklica, zlasti fizičnega: sina je izučil svoje obrti; izučiti koga za kovača / izučiti psa za lov 2. omogočiti komu, da se tako usposobi: s skromno plačo ga je izučil 3. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj preudaren: izkušnja, nesreča človeka izuči; to bo fanta izučilo; življenje jo je izučilo; brezoseb. izučilo ga je 4. zastar. naučiti, navaditi: v šoli so ga marsičesa izučili; jezika se je izučil iz knjig 5. zastar. raziskati, preštudirati: izučiti starinske listine izučíti se usposobiti se za opravljanje določenega poklica, zlasti fizičnega: izučiti se aranžerstva; izučiti se za kovača, mehanika, šiviljo; izučil se je pri znanem mojstru; izučiti se v poklicu staršev / fant se je že izučil izučèn -êna -o: izučen čevljar, mizar; izučena šivilja; za noben poklic ni izučena ♪

   7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951 7.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA