Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (7.824-7.848)


  1.      izrojênec 2 -nca m (é) čeb. čebelja družina, ki je rojila: prezimiti izrojence ♪
  2.      izrojênost  -i ž (é) lastnost izrojenega: telesna izrojenost / tako življenje pelje v izrojenost in moralno propadanje / pisatelj razgalja različne izrojenosti v družbi ♪
  3.      izrojévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izrojevati: izrojevanje krompirja / izrojevanje buržoazije; izrojevanje človeške narave ♪
  4.      izrojévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: rastlina, živalska vrsta se izrojeva 2. spreminjati se na slabše sploh: koncept, ki je bil v začetku napreden, se je sčasoma izrojeval ♪
  5.      izruvánec  tudi izrúvanec -nca m (á; ū) knjiž., redko izkoreninjenec: živeti kot izruvanec ♪
  6.      izruváti  -rújem tudi izrúvati -am dov., izruvál tudi izrúval (á ú; ū) 1. s silo spraviti iz česa, navadno iz zemlje: vihar je izruval drevje; izruvati železni drog iz zida; pren., ekspr. izruvati ljubezen iz srca; izruvati zlo s koreninami vred 2. z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči; izpuliti: izruvati las, zob; izruvati plevel, repo // redko z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz česa sploh: izruval mu je palico iz rok ● redko življenje v mestu ga je izruvalo izkoreninilo izruván tudi izrúvan -a -o: izruvan kos železa; izruvan iz domačega okolja; izruvano drevo ♪
  7.      izrvánec  -nca m (á) knjiž., redko izkoreninjenec: živeti kot izrvanec ♪
  8.      izrvánost  -i ž (á) knjiž., redko izkoreninjenost: toži o izrvanosti iz domačih tal ♪
  9.      izrváti  -rújem dov., izrvál (á ú) izruvati: veter je izrval drevje / izrvati zob / življenje v tujini ga je izrvalo izkoreninilo ♪
  10.      izsánjati  -am dov. (á) knjiž. ustvariti v sanjah, mislih: izsanjati srečo; izsanjal si je bodoče življenje / palače, ki so jih nekoč izsanjali, so polne lepote so si jih zamislili / z notranjim predmetom izsanjati sanje o sreči izsánjati se prenehati sanjati se: sanjalo se mu bo, dokler se mu ne bo izsanjalo izsánjan -a -o: izsanjan svet; izsanjana dežela; izsanjana podoba življenja ♪
  11.      izsèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. prostor, ki je izsekan: proga poteka po globokem izseku 2. posamezen del, izsekan, izločen iz česa: izsek kosti / razstava je le ozek izsek slikarjevega dela; drama prikazuje izsek iz vaškega življenja / dogajanje v romanu je strnjeno na ozek časovni izsek 3. redko poseka: izsek se je zarasel ◊ geom. krogelni izsek ali izsek krogle del krogle, ki ga omejujeta krogelna kapica in plašč pokončnega stožca z vrhom v središču krogle; krogov izsek ali izsek kroga del kroga, ki ga omejujejo dva polmera in lok krožnice ♪
  12.      izsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem odstraniti iz česa: izsekati nalomljene veje / izsekati led na reki 2. s sekanjem v celoti, popolnoma odstraniti: izsekati gozdove 3. s sekanjem narediti, izoblikovati: izsekati luknjo v pločevino, vdolbino v les; izsekati stopnice v skalo / izsekati izhod iz jame; izsekati si pot skozi goščavo // redko izklesati: izsekati kip iz marmorja ◊ teh. izrezati iz večjega kosa pločevine, kartona, papirja po vsem rezu hkrati izsékan -a -o: izsekan gozd; izsekana vdolbina; v skalo izsekana klet; njegov obraz je kakor izsekan iz marmorja ♪
  13.      izselítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izseliti: izselitev so hitro opravili; množična izselitev; izselitev strank iz stanovanj; izselitev iz domovine; izselitev v tujino / prisilna izselitev ♪
  14.      izséljenski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na izseljence: izseljenski časopis; izseljensko društvo / roman prikazuje izseljensko življenje / obravnavati izseljenska vprašanja / Slovenska izseljenska matica ♪
  15.      izséljenstvo  -a s (ẹ́) 1. bivanje v tujini, navadno stalno: vzroki izseljenstva / živeti v izseljenstvu 2. izseljenci: družba je pokazala veliko razumevanje za potrebe izseljenstva ♪
  16.      izseljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izseljevati: omejiti izseljevanje; množično izseljevanje; izseljevanje v Ameriko, tujino / prisilno, sezonsko izseljevanje ♪
  17.      izseljeváti  -újem nedov. (á ȗ) povzročati, da kdo zapusti svoje bivališče: okupatorji so naše ljudi zapirali in izseljevali; izseljevati stranke iz hiše izseljeváti se zapuščati svoje bivališče: ljudje so se začeli izseljevati / kmečko prebivalstvo se izseljuje v mesta; množično se izseljevati v tujino ♪
  18.      izsélnik  -a m (ẹ̑) zastar. izseljenec: življenje izselnikov ♪
  19.      izsesávati  -am [sǝs in ses] nedov. (ȃ) 1. s sesanjem spravljati iz česa: izsesavati kri iz rane; izsesavati prah; izsesavati zrak // s sesanjem čistiti: izsesavati oblazinjeno pohištvo // nav. ekspr. izčrpavati, slabiti: težko delo ga izsesava / bela omela izsesava gostitelja 3. ekspr. izrabljati, izkoriščati: oderuhi so izsesavali kmete ♪
  20.      izsíliti  -im dov. (í ȋ) 1. s silo priti do česa: izsiliti denar, podkupnino / z orožjem so izsilili vhod v palačo ♦ šah. izsiliti kmetu prosto pot; izsiliti potezo prisiliti nasprotnika, da napravi potezo; šport. izsiliti neodločen izid 2. z glagolskim samostalnikom s silo doseči, da kdo kaj naredi, pove: izsiliti izjavo; izsiliti izpolnitev obveznosti; z grožnjami izsiliti priznanje; z jokom je izsilila privoljenje / izsilil je skrivnost iz njega; pren. ljubezni ni mogoče izsiliti 3. knjiž., ekspr., z dajalnikom vzbuditi čustven odziv: nenadno srečanje ji je izsililo solze; vznemirjenost in izraz njenih oči sta mu izsilila krik 4. knjiž. povzročiti, vzbuditi: nevarnost je izsilila sodelovanje med njimi izsíljen -a -o: izsiljena obljuba ♪
  21.      izsípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) s sipanjem spravljati iz česa: izsipati žito iz vreče / prašniki izsipajo cvetni prah ♪
  22.      izslédek  -dka m (ẹ̑) kar predstavlja posledico raziskovanja, raziskovalnega dela: objaviti izsledke svojega dela; razprava prinaša pomembne izsledke; znanstveni izsledki; izsledki tehničnih ved; najnovejši izsledki s področja atomske fizike / izsledek preiskave / priti do neprijetnih izsledkov dognanj ♪
  23.      izsledoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) zastar. raziskovalec: potopisi izsledovalcev ♪
  24.      izsledováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. lov. iti po sledi do mesta, kjer je divjad: izsledovati zajce 2. zastar. zasledovati: izsledovati skrivače 3. zastar. raziskovati, proučevati: izsledovati svet / izsledovati resnico iskati, odkrivati ♪
  25.      izsrédnik  -a m (ẹ̑) strojn. okrogla plošča, pri kateri os vrtenja ne gre skozi njeno središče; ekscenter: gibanje izsrednika ♪

   7.699 7.724 7.749 7.774 7.799 7.824 7.849 7.874 7.899 7.924  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA