Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (7.524-7.548)


  1.      izbóljšati  -am in zbóljšati -am dov. (ọ̑) 1. povzročiti, da kaj postane boljše: izboljšati cesto / izboljšati organizacijo dela; delovne, življenjske razmere so se izboljšale; izboljšati si gmotni položaj / vreme se bo izboljšalo / bolezen se je izboljšala 2. z dodajanjem česa povzročiti, da se poveča kakovost: izboljšati jed z dodatki / izboljšati kakovost izdelkov / izboljšati zemljišče z namakanjem, osuševanjem / izboljšati pisalni stroj izpopolniti // povzročiti, da kdo pridobi pozitivne lastnosti: nova družba ga je izboljšala / kolektivno delo je izboljšalo otrokov značaj 3. (količinsko) povečati: v tovarni so izboljšali proizvodnost za deset odstotkov; plače so se izboljšale ◊ šol. izboljšati učni uspeh doseči boljše ocene; šport. izboljšati čas preseči zadnji, najboljši rezultat pri hitrostnem športu; izboljšati rekord preseči dosedanji rekord izbóljšan in zbóljšan -a -o: izboljšani odnosi; izboljšana metoda zdravljenja ♪
  2.      izboljšávanje  in zboljšávanje -a s (ȃ) izboljševanje: izboljšavanje cest / izboljšavanje življenjskih razmer / izboljšavanje kakovosti izdelkov ♪
  3.      izbòr  -ôra m (ȍ ó) 1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste: strožji izbor člankov je povečal kvaliteto lista; izbor kandidatov / izbor zakonskega tovariša izbira / star. dati, imeti na izbor na izbiro ∙ star. tu je blaga na izbor zelo veliko 2. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira: povečati izbor; izbor hrane se je razširil // nav. ekspr., z rodilnikom količina, množina sploh: tu je velik izbor alkoholnih pijač in sadnih sokov 3. kar je izbrano: velik izbor del za objavo; to je izbor iz sodobne poezije / prikazati avtorjeva dela v izboru ◊ biol. naravni izbor ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; umetni izbor odbiranje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki najbolj ustrezajo rejčevim željam, potrebam ♪
  4.      izboríti  -ím dov., izbóril (ȋ í) publ. izbojevati: izboriti svobodo, zmago / izboriti pravico; izboriti si dovoljenje / ekspedicija si je morala izboriti pot skozi gorato deželo ♪
  5.      izbórnik  -a m (ọ̑) zgod., navadno v zvezi knez izbornik volilni knez: mejni grofje in knezi izborniki ♪
  6.      izbránec  -nca m (á) nav. ekspr. kdor je izbran, določen za kaj: izbranci za kongres / romunska reprezentanca je premagala naše izbrance // nav. mn. kdor uživa glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti: premiere so se udeležili le izbranci / pesniki, izbranci človeštva; ti ne spadaš med izbrance med elito / knjiž. izbranec njenega srca fant ∙ ekspr. le nekaj redkih izbrancev je bilo sposobnih za to ljudi, oseb ♪
  7.      izbráti  -bêrem dov., stil. izberó; izbrál (á é) 1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločiti se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbrati darilo, knjige; izbrati blago za plašč, orodje za delo; dobro, slabo izbrati; izbrati po svojem okusu; izbirati in izbrati / izbrati ugoden čas za dopust; izbrati najboljšo možnost; izbrati si temo za referat; ekspr. slab poklic si je izbral ima poklic, ki ga v strokovnem, materialnem pogledu ne zadovoljuje // določiti, nameniti za kaj: komisija je izbrala kandidate; izbrati tekmovalno ekipo; izbrati koga za naslednika, predsednika; njo si je izbral za ženo / izbrati pesmi za antologijo 2. večjo količino stvari iste vrste ločiti po kakovosti; prebrati: izbrati fižol // odstraniti slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: izbrati riž / orehova jedrca bo treba še izbrati izbrán -a -o 1. deležnik od izbrati: izbrani kandidati; oče je bil izbran sosedovim otrokom za varuha; dobro izbran prostor; problemsko izbrana gesla slovarja ♦ zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja 2. ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste: izbrane jedi; izbrana vina / izbran okus / govoriti v izbranem jeziku / prireditev za izbran krog ljudi; izbrana družba; prisl.: izbrano se oblačiti, vesti; izbrano oblečena ženska; sam.: na sprejemu so bili samo izbrani ♪
  8.      izbríti  -bríjem dov., izbrìl in izbríl (í ȋ) obriti s premikanjem rezila proti smeri rasti, lege dlak: najprej ga je obril, nato pa še izbril ♪
  9.      izbrízgati  -am dov. (ȋ) v močnem curku spraviti kaj tekočega iz česa: nekatere živali izbrizgajo strup; izbrizgati vodo iz črpalke; pren., ekspr. izbrizgati strup sovraštva na koga ♪
  10.      izbrízgniti  -em dov. (í ȋ) v močnem curku izpustiti kaj tekočega iz česa: izbrizgniti slino iz ust; žival je izbrizgnila strupen sok ♪
  11.      izbrúh  -a m (ȗ) 1. glagolnik od izbruhniti: izbruh gejzira, ognjenika // prodor česa iz notranjosti zemlje na površje: pri vrtanju je prišlo do izbruha; izbruh nafte, plina; moč izbruha / podmorski izbruh 2. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: bala se je njegovih izbruhov / čustveni izbruhi; izbruhi jeze, obupa / nacionalistični izbruhi izgredi 3. nav. ekspr., s prilastkom nenaden, silovit pojav, začetek česa: nenaden izbruh bolezni; izbruh epidemije ∙ publ. izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad // pojav, začetek sploh: kmalu po izbruhu vojne je odšel ◊ astr. sončni izbruh sončna erupcija; geol. vulkanski izbruh prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje ♪
  12.      izbrúhati  -am dov. (ū ȗ) 1. izmetati iz želodca: izbruhati pijačo; vse, kar je pojedel, je izbruhal 2. s silo izmetati v velikih količinah: ognjenik je izbruhal veliko lave ∙ ekspr. tovarne izbruhajo vsako leto na milijone avtomobilov izdelajo, proizvedejo 3. ekspr. hitro, silovito reči, povedati: besede je kar izbruhal / vse mu je izbruhal v obraz, kar je mislil 4. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izbruhati svojo jezo, žalost izbrúhati se prenehati bruhati: ko se je izbruhal, mu je odleglo / izbruhati se v kletvicah ♪
  13.      izbrúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz želodca: komaj je zaužil hrano, že je izbruhnil; izbruhniti pijačo 2. nepreh. začeti bruhati: ognjenik je spet izbruhnil / včeraj je izbruhnil zemeljski plin 3. ekspr. hitro, silovito reči, povedati: izbruhnil je nekaj besed; izbruhniti kletev; lažeš, je izbruhnil 4. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: ob vsaki malenkosti izbruhne / vse sovraštvo je izbruhnilo iz nje ∙ ekspr. nazadnje je med nama izbruhnilo brez olepšavanja, pomislekov sva si povedala vse; sva se sprla 5. ekspr., navadno v zvezi izbruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: izbruhniti v jok; izbruhniti v krohot, smeh 6. nepreh., nav. ekspr. nenadoma z vso silo pojaviti se, začeti se: bolezen, epidemija izbruhne / v tovarni je izbruhnil požar // pojaviti se, začeti se sploh: kriza, stavka izbruhne; kmalu po njunem srečanju je izbruhnila vojna / iron. spet je izbruhnila nova moda ♪
  14.      izbrusíti  in izbrúsiti -im tudi zbrusíti in zbrúsiti -im dov. (ȋ ú) 1. narediti rezilo ostro: izbrusiti sekiro 2. z brusom obdelati predmet: izbrusiti kamen / zobozdravnik je izbrusil zob; pren. led in kamenje sta izbrusila pečino 3. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: izbrusiti črtico, stil / izbrusiti okus občinstva; izbrusiti si čut za literarne vrednote / vojna je izbrusila značaj ljudi 4. z brušenjem izrabiti, uničiti: izbrusiti nož; kosa se počasi izbrusi / ekspr. na dolgi poti si je izbrusil čevlje ∙ ekspr. preden boš vse opravil, si boš vse noge izbrusil si boš moral zelo prizadevati; ekspr. do kolen si bo izbrusil noge, samo da vam bo vrnil dolg zelo si bo prizadeval izbrúšen tudi zbrúšen -a -o: izbrušen izraz, okus, stil; izbrušena kosa; gladko izbrušena ploskev; kompozicijsko, umetniško izbrušeno delo ♪
  15.      izbrúšenost  tudi zbrúšenost -i ž (ú) lastnost, značilnost izbrušenega: izbrušenost rezila / knjiž. umetniška izbrušenost romana ♪
  16.      izbúhlost  -i ž (ú) redko lastnost, značilnost izbuhlega: izbuhlost zidu ♪
  17.      izbúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. nav. ekspr. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: v sodu se je naredil led in izbuhnil dno; zid se je izbuhnil ♦ les. les se izbuhne se izboči 2. nar. izbuljiti: prestrašeno, začudeno je izbuhnil oči izbúhnjen -a -o: izbuhnjen zid; na kolenih izbuhnjene hlače; izbuhnjene oči ♪
  18.      izbúljiti  -im dov. (ú ȗ) v zvezi z oči na široko odpreti veke in potisniti zrklo navzven: izbuljiti oči od strahu, začudenja; v grozi so se ji izbuljile oči / ekspr. ko je to slišal, videl, je kar oči izbuljil presenečeno se je začudil izbúljen -a -o: gledati z vodenimi, izbuljenimi očmi ♪
  19.      izcurljáti  -ám in scurljáti -ám dov. (á ȃ) izteči, odteči v tankem curku: vsa tekočina je izcurljala; voda mu je izcurljala skozi prste ♪
  20.      izčéditi  -im tudi sčéditi -im dov., izčéden in izčéjen tudi sčéden in sčéjen (ẹ́ ẹ̄) redko očistiti, osnažiti: izčediti madeže ♪
  21.      izčístiti  -im in sčístiti -im dov. (í ȋ) 1. odstraniti umazanijo, prah iz česa: izčistiti sod / izčistiti madeže z bencinom ♦ med. izčistiti (črevo) pospešiti iztrebitev z odvajalnim sredstvom; izčistiti rano odstraniti gnoj, tujke iz nje 2. odstraniti primesi: izčistiti rudo; pren. izčistiti iz jezika tuje besede 3. knjiž. povzročiti, da postane kaj bolj jasno, izoblikovano: izčistiti svoje nazore, poglede izčístiti se in sčístiti se izgubiti skaljenost, motnost: voda v potoku se je izčistila; vino se je že izčistilo / nebo se je čez noč izčistilo izčíščen in sčíščen -a -o: izčiščena posoda; formalno, vsebinsko izčiščen ♪
  22.      izčŕpanec  -nca m (r̄) izčrpan človek: izčrpanci so posedli ob poti / živčni izčrpanci ♪
  23.      izčŕpanost  -i ž (r̄) stanje izčrpanega človeka: omedleti, opotekati se od izčrpanosti; umreti zaradi izčrpanosti; popolna izčrpanost; telesna, živčna izčrpanost / gospodarska izčrpanost; izčrpanost gozdov ♪
  24.      izdája  -e ž (ȃ) navadno s prilastkom 1. tiskano delo, kot izide enkrat: izšla bo deseta izdaja romana; predgovor k prvi izdaji / pesniška zbirka v bibliofilski izdaji; knjiga v broširani izdaji; faksimilirana izdaja rokopisa Prešernovih Poezij; jubilejna, poljudna izdaja / večerna izdaja časopisa ♦ zal. avtorizirana, luksuzna izdaja 2. glagolnik od izdati: a) obsodili so ga zaradi izdaje; izdaja javke / izdaja uradne skrivnosti / izdaja domovine b) izdaja pesmi, pravopisa c) izdaja denarja, menice / izdaja znamk č) izdaja dovoljenja, odločbe / izdaja povelja / izdaja sodbe d) izdaja blaga iz skladišča ♪
  25.      izdájati  -am nedov. (ȃ) 1. sporočati nasprotniku, sovražniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu: kmalu so ugotovili, kdo izdaja; izdajati partizane, sovaščane / izdajati načrte, uradne skrivnosti // nav. ekspr. pripovedovati, sporočati sploh: izdajal je, kar ne bi bilo treba / izdajati čustva, misli 2. biti zunanja podoba, znamenje česa: njegove besede so izdajale bistrega duha; to pohištvo izdaja dober okus / glas ga je izdajal, da je razburjen 3. nav. ekspr. ne imeti do kakih vrednot odnosa, kakršen je v navadi: izdajati prijatelje / izdajati domovino, narod // nav. 3. os. prenehavati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: noge, živci ga izdajajo; vid ga izdaja / moči ga izdajajo, zato ne more opraviti vsega dela sam 4. delati, povzročati, da se kaj pojavi kot tiskano ali drugače razmnoženo delo: izdajati časopis, knjige / izdajati študije v tisku / izdajati gramofonske plošče 5. fin. dajati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet: izdajati bankovce, denar; izdajati obveznice ljudskega posojila / izdajati znamke 6. s širokim pomenskim obsegom delati, da dobi kaj uradno veljavo: izdajati odločbe, predpise, zakone / izdajati diplome, spričevala; izdajati potrdila 7. delati, da gre kaj odkod z določenim namenom: izdajati blago iz skladišča; ob teh urah se izdajajo redni obroki hrane / priporočena pisma izdajajo pri tretjem okencu 8. trošiti, porabljati: za obleko preveč izdaja izdájati se nav. ekspr., v zvezi z za z besedami, ravnanjem kazati, da kdo kaj je, kar v resnici ni: izdaja se za zdravnika; izdaja se za boljšega, kot je; ženska izdaja tega otroka za svojega ♪

   7.399 7.424 7.449 7.474 7.499 7.524 7.549 7.574 7.599 7.624  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA