Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (751-775)



  1.      ekspozitúra  -e ž () 1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle; predstavništvo, izpostava: hranilnica ustanavlja svoje ekspoziture v vseh večjih krajih; ekspozitura politične stranke; ekspozitura socialnega zavarovanja 2. teritorialna enota katoliške cerkve, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: prevzeti ekspozituro
  2.      eksténzija  tudi ekstenja -e ž (ẹ́; ) med. nategnitev zlomljenega ali izpahnjenega uda pri uravnavanju kosti: ekstenzija zlomljene noge
  3.      ekstenven  -vna -o prid., ekstenvnejši () ki teži po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: ekstenziven način proizvodnje; ekstenzivna graditev mesta / ekstenzivno gospodarjenje z gozdovi gospodarjenje, ki ne teži po smotrnem izkoriščanju / ekstenzivno in intenzivno doživetje ◊ agr. ekstenzivno poljedelstvo poljedelstvo, ki vlaga malo dela in kapitala na enoto zemljiške površine; ekon. ekstenzivno gospodarstvo gospodarstvo, ki v razmerju do zaposlene delovne sile uporablja malo kapitala; jur. ekstenzivna razlaga zakona razlaga, ki daje zakonu širšo vsebino ekstenvno prisl.: ekstenzivno obdelovati zemljo; gospodarske stike razvijamo ekstenzivno in intenzivno
  4.      ekstenvnost  -i ž () težnja po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: odpraviti ekstenzivnost v proizvodnji / ekstenzivnost in intenzivnost doživetja / ekstenzivnost stilizmov
  5.      eksteriorirati  -am dov. in nedov. () filoz. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje; povnanjiti: eksteriorizirati svoje ustvarjalne zmožnosti
  6.      éktoparat  -a m (ẹ̑-) biol. zajedavec, ki živi na površju gostitelja, zunanji zajedavec
  7.      elektriranje  -a s () glagolnik od elektrizirati: elektriziranje mišice; aparat za elektriziranje; zdraviti z elektriziranjem
  8.      elektrirati  -am nedov. in dov. () 1. dovajati električni tok v organizem, kjer povzroča krče: elektrizirati roko; dali so se elektrizirati / likalnik elektrizira povzroča krče, ker električni deli v njem niso dobro izolirani / brezoseb. ob udarcu ga je v komolcu elektriziralo imel je neprijetne občutke, kakršne povzroča v organizmu električni tok 2. ekspr. močno vznemiriti, razvneti: govornik je elektriziral občinstvo; pesem jih je elektrizirala elektriran -a -o: elektrizirana množica; kot elektriziran je šinil kvišku / elektrizirani odnosi med ljudmi napeti, nepomirjeni
  9.      elektriren  -rna -o prid. () s katerim se elektrizira: elektrizirni aparat
  10.      elevnski  -a -o prid. () v zvezi elevzinski misteriji, pri starih Grkih slavje s skrivnostnimi verskimi obredi v mestu Elevsina v čast boginjama Demetri in Persefoni
  11.      elízij  -a m (í) v grški in rimski mitologiji kraj, kjer prebivajo duše pravičnih
  12.      elija  -e ž () lingv. opustitev končnega (besednega) samoglasnika pred besedo, ki se začenja s samoglasnikom
  13.      elízijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na elizij: upali so, da se bodo njihove duše spet srečale v elizijski deželi / elizijske poljane
  14.      emerja  -e ž () astr. konec zakritja nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom ali z njegovo senco
  15.      emúlzija  in emulja -e ž (ú; ) 1. zmes tekočine in zelo drobnih kapljic kake druge, v njej netopne tekočine: napraviti emulzijo; gosta, oljna emulzija / protiprašna emulzija za polivanje makadamskih cest / namazati tla z emulzijo s tekočim loščilom / emulzija maščobe v vodi ♦ agr. mesna emulzija zmes drobno sesekljanega mesa in maščobe za hrenovke, safalade 2. fot. za svetlobo občutljiva plast na filmu, fotografski plošči ali fotografskem papirju: barvna, finozrnata emulzija; občutljivost emulzije
  16.      emuljski  -a -o prid. () nanašajoč se na emulzijo: emulzijska sposobnost emulgatorja / emulzijska plast na filmu; emulzijska stran filma stran filmskega traku, ki je prevlečena z emulzijo
  17.      emulven  -vna -o prid. () kem. ki pospešuje ali povzroča nastanek emulzije: emulzivna sposobnost snovi
  18.      éndoparat  -a m (ẹ̑-) biol. zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja, notranji zajedavec
  19.      ênodimenzionálen  -lna -o prid. (ē-) ki ima eno dimenzijo, razsežnost: črta je enodimenzionalna tvorba; pren. enodimenzionalni lik v drami
  20.      ênodružínski  -a -o prid. (ē-) v zvezi enodružinska hiša, vila hiša, vila, ki ima eno družinsko stanovanje
  21.      ênoječen  -čna -o prid. (ē-) 1. napisan samo v enem jeziku: enojezični javni napisi / enojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja en jezik: prebivalci tega področja so enojezični / enojezična dežela
  22.      ênoležíščen  -čna -o prid. (ē-) ki ima eno ležišče: enoležiščna postelja / enoležiščna soba enoposteljna
  23.      ênožíčen  -čna -o prid. (ē-) ki je iz ene žice: mreža ima enožične zanke ♦ elektr. enožični vod vod, ki je iz ene žice, enega vodnika
  24.      ênožílen  -lna -o prid. (ē-) elektr. ki je iz ene žile: enožilni kabel, vodnik
  25.      entuziást  -a m () kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela, navdušenec: bil je velik entuziast; gledališki entuziast; smučarski entuziasti; entuziast materinščine; skupina mladih entuziastov

   626 651 676 701 726 751 776 801 826 851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA