Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (7.351-7.375)


  1.      informácija  -e ž (á) 1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo: dati, dobiti informacijo; iskati informacije; imeti dobre, zanesljive informacije; napačna informacija; zahtevali so natančne informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju; vir informacij / informacija o dogodku je bila nepotrebna informiranje // mn. celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju, namenjena javnosti, podatki: turistične, železniške informacije; izmenjava informacij; oddelek za informacije / radijske, televizijske informacije poročila 2. elektr. množica vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik sprejme ali po obdelavi izda: brati, hraniti informacijo; informacijo sestavlja šestdeset bitov / izhodna, vhodna informacija 3. mat. mera za ugotavljanje negotovosti o izidu poskusa: nastanek, uporaba informacije / teorija informacije teorija, ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij ◊ biol. dednostna informacija ♪
  2.      informátika  -e ž (á) elektr. obravnavanje podatkov, informacij z (elektronskimi) računalniki: organizirati informatiko v tehniki // veda o tem ♪
  3.      informatíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki temelji na poročanju o čem, brez izražanja lastnega mnenja; poročevalen, obveščevalen: kratek informativen članek, sestavek; njegov referat je bil samo informativen / informativne radijske, televizijske oddaje ♦ lingv. informativno-normativni slovar 2. nanašajoč se na informacijo: informativni podatki / informativni bilten, center, urad; informativna služba; uspešna informativna sredstva / pogovor informativnega značaja informatívno prisl.: informativno pisati, pripovedovati; informativno napisan članek ♪
  4.      ínfrardèč  -éča -e prid. (ȋ-ȅ ȋ-ẹ́) fiz. ki ima tako veliko valovno dolžino, da z vidom ni zaznaven: infrardeča svetloba; infrardeče sevanje / infrardeči žarki infrardeča svetloba // teh. ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe: infrardeča fotografija; infrardeče segrevanje ♦ fot. infrardeči filter ♪
  5.      infuzórij  -a m (ọ́) nav. mn., zool. praživali, ki se gibljejo z migetalkami; migetalkar: življenje infuzorijev v kaplji vode ♪
  6.      íngver  -ja m (ȋ) azijska začimbna rastlina ali njena aromatična korenina ostrega, pekočega okusa: uvažati ingver, indigo in cimet; dodati mesu nekoliko zmletega ingverja ♪
  7.      inhibítor  -ja m (ȋ) kem. snov, ki zmanjša učinkovitost katalizatorjev, fermentov: ti dodatki so inhibitorji, ki preprečujejo korozijo ♪
  8.      iniciálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž., redko začeten, prvi: inicialni simptomi bolezni / inicialne vrste poglavja 2. kem., v zvezi inicialno razstrelivo razstrelivo, s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja: z inicialnim razstrelivom napolnjene vžigalne kapice ♪
  9.      iniciatíva  -e ž (ȋ) kar povzroča kako dogajanje, delovanje; pobuda, spodbuda: predsednik je dal iniciativo za sklicanje konference; pozdraviti, sprejeti iniciativo za kaj; osebna, ustvarjalna, zdrava iniciativa / iniciativo napada so prevzele sovražne čete / storiti kaj iz lastne iniciative, na lastno iniciativo, po lastni iniciativi; na iniciativo članov so začeli zbirati prispevke // knjiž. prizadevanje, težnja po delovanju: ne kaže dovolj iniciative; utesnjevati iniciativo / publ. razvijati iniciativo ljudskih množic ● žarg., šport. po nekaj minutah je prešla iniciativa v roke domačih igralcev so postali boljši, so začeli voditi; žarg., šah. beli ima iniciativo je boljši, vodi; publ. privatna iniciativa gospodarska dejavnost zasebnikov, zlasti obrtnikov ◊ jur. zakonodajna iniciativa pravica za predlaganje zakona ali zakonskih sprememb ♪
  10.      iniciatíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na iniciativo: iniciativni predlogi; pričakovati iniciativno pomoč ♦ šah. iniciativna igra, poteza // v zvezi iniciativni odbor odbor, ki ima nalogo, da organizira, pripravi določeno akcijo, delo: iniciativni odbor bo oskrbel vse potrebno za udeležence svetovnega prvenstva; člani, predsednik iniciativnega odbora 2. knjiž. podjeten, iznajdljiv: iniciativen član društva; že takrat je bil zelo iniciativen iniciatívno prisl.: iniciativno sodelovati ♪
  11.      injékcija  -e ž (ẹ́) 1. vbrizganje zdravilne tekočine v žilo, mišico ali pod kožo, vbrizg: zdraviti z injekcijami; injekcija morfija proti bolečinam / dati, dobiti injekcijo / v taboriščih so ljudi ubijali z injekcijami // tekočina za tako vbrizganje: določiti dozo injekcije; zdravila v obliki tablet in injekcij / iti v lekarno po injekcije ampule s to tekočino 2. ekspr. kar se da ali naredi za trenutno olajšanje, omiljenje kakega stanja: ti problemi se ne dajo rešiti samo s finančnimi injekcijami / potreboval bi močno injekcijo poguma ◊ grad. injekcija v zemljino, gradbeni element vtisnjeno polnilo ali vezivo; med. intramuskularna, intravenozna, podkožna injekcija ♪
  12.      injektíranje  -a s (ȋ) grad. utrjevanje zemljine, gradbenega elementa z vtisnjenim polnilom ali vezivom: injektiranje zidu ♪
  13.      injicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. med. dati zdravilno tekočino v žilo, mišico ali pod kožo, vbrizgati: injicirati kalcij / injicirati (si) mamilo 2. grad. vtisniti polnilo ali vezivo v zemljino, gradbeni element: injicirati cementno malto v zid // s tako vtisnjenim polnilom ali vezivom utrditi: injicirati nasip, zid injicíran -a -o: injicirani antibiotiki; injicirano pročelje ♪
  14.      inkapsulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. obdati z ovojnico: vezivo inkapsulira bolezensko žarišče; cista se inkapsulira ♪
  15.      inkarnácija  -e ž (á) 1. knjiž., navadno s prilastkom pojavitev česa abstraktnega v materialni, konkretni podobi, utelešenje: glavna oseba v drami je inkarnacija etičnega življenjskega načela; inkarnacija zla / gledališka inkarnacija dramskega teksta // redko uresničitev, uveljavitev: inkarnacija novih metod ni bila do kraja izvedena 2. v nekaterih religijah, zlasti indijskih pojavitev božanstva v vidni podobi, tudi v človeški: četrta Višnujeva inkarnacija ♪
  16.      inklinácija  -e ž (á) 1. knjiž. nagnjenje, teženje: dijakova izredna inklinacija k literaturi; inklinacija k uživanju alkoholnih pijač / inklinacija k tej bolezni je podedovana nagnjenost, dovzetnost / razlog za njegovo inklinacijo k tej nazorski skupini ni znan usmerjenost 2. knjiž. nagnjenost, naklon: inklinacija pobočja, terena 3. fiz., navadno v zvezi magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri: izmeriti magnetno inklinacijo ♪
  17.      inklinírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. nagibati se, težiti: že kot otrok je inkliniral h glasbi; inklinirati k uživanju alkoholnih pijač / inklinira k tuberkulozi je nagnjen k njej, dovzeten zanjo ♪
  18.      inkretóren  -rna -o prid. (ọ̑) anat., navadno v zvezi inkretorna žleza žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; endokrina žleza ♪
  19.      inkriminácija  -e ž (á) knjiž. obdolžitev, obtožba: njegove besede so inkriminacija ♦ jur. določitev kazenskega zakona, da je kako dejanje kaznivo dejanje ♪
  20.      inkriminírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obdolžiti, obtožiti: avtor inkriminira v svojem članku več oseb ♦ jur. določiti s kazenskim zakonom, da je kako dejanje kaznivo dejanje inkriminíran -a -o 1. deležnik od inkriminirati: inkriminirana oseba / inkriminirano dejanje 2. napaden, grajan: inkriminirani članek; inkriminirana trditev ♪
  21.      ínlet  -a m (ȋ) zelo gosta bombažna tkanina za blazine in pernice: moder, rožnat inlet ♪
  22.      ínleten  -tna -o prid. (ȋ) ki je iz inleta: inletna blazina, pernica ♪
  23.      inokorespondènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) pisar. korespondent za tuje jezike: dobiti mesto inokorespondenta ♪
  24.      inokulácija  -e ž (á) glagolnik od inokulirati: izvesti inokulacijo bolezenskih mikrobov na poskusnih živalih / inokulacija proti kozam cepljenje ♪
  25.      inozémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na inozemce ali inozemstvo: uvoz inozemskega blaga; inozemska podjetja; inozemsko tržišče / domači in inozemski turizem ♪

   7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA