Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (7.151-7.175)


  1.      hrváščina  -e ž (ȃ) hrvatski jezik: razvoj, značilnosti hrvaščine ♪
  2.      hrváškosŕbski  -a -o prid. (ȃ-ȓ) nanašajoč se na Hrvate in Srbe: hrvaškosrbski jezik ♪
  3.      hrvátiti  -im nedov. (á ȃ) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti hrvatskega jezika: dolgo je živel na Hrvatskem, zato precej hrvati // ekspr. govoriti hrvatsko: kaj boš hrvatil, po domače povej 2. prevajati v hrvatski jezik ♪
  4.      hrvatízem  -zma m (ȋ) lingv. element hrvaščine v kakem drugem jeziku: v knjigi je veliko hrvatizmov ♪
  5.      hrvátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Hrvate ali Hrvatsko: hrvatski jezik; hrvatski narod; hrvatska narečja hrvátsko prisl.: govoriti (po) hrvatsko ♪
  6.      hrvátskosŕbski  -a -o prid. (ȃ-ȓ) nanašajoč se na Hrvate in Srbe: hrvatskosrbski jezik ♪
  7.      hrženíca  -e ž (í) zool. večja zeleno rjava žaba, ki živi le v jezerih in rekah, Rana ridibunda ♪
  8.      htónski  -a -o prid. (ọ̑) v zvezi htonsko božanstvo, v grški mitologiji božanstvo, ki živi v podzemlju: olimpijska in htonska božanstva ♪
  9.      húba  -e ž (ú) 1. v fevdalizmu posestvo, ki obsega približno 15-20 ha: najemniki na grofovskih hubah; razdelitev zemljišča na hube ♦ zgod. kraljevska huba fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha 2. nar. severozahodno posestvo, kmetija: imeti, prodati hubo; živeti na hubi ♪
  10.      húbar  -ja m (ȗ) 1. kdor ima hubo: hubarji so pasli živino na skupnih pašnikih 2. nekdaj najemni delavec na gozdnem posestvu: socialno vprašanje hubarjev in viničarjev ♪
  11.      húd  -a -o in -ó prid., hújši (ȗ ú) 1. pretirano strog: bil je hud oče; hudi starši / služi pri hudem gospodarju / imel je zelo hudo ženo 2. v povedni rabi ki ima zaradi nasprotja, spora z okoljem odklonilen odnos do njega: si še hud name; huda je, ker nič ne pišeš; hud kot sršen, ko osa / ekspr. hud je na ves svet / domači so bili hudi na otroka 3. ki izraža, kaže odklonilen odnos do okolja: zaslišal se je njegov hudi glas; okrog sebe je videl same hude obraze / uporabljal je hude izraze 4. ki napada človeka: pri sosedovih imajo hudega psa; medved je zelo huda zver / pes je bil tisti večer nenavadno hud 5. navadno v primerniku ali v presežniku ki ima v moralnem pogledu negativne lastnosti: sin je hujši kot oče; hujša je od samega vraga; najhujši so bili prav oni / obšla ga je huda misel, želja / hudo dejanje 6. ki prinaša trpljenje, težave: hudi časi so bili takrat; huda novica, vest; imeli smo hudo pot / hude sanje; obhajale so ga hude slutnje / ta človek ni za hudo delo težaško, težko / huda ura neurje 7. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: hud mraz, potres; huda lakota; živi v hudi revščini, stiski; huda suša / huda bolečina, nesreča; hude motnje / zgodila se je huda krivica, napaka; huda žalitev / posilil ga je hud kašelj / hud bolnik / hud breg, klanec zelo strm / hud strup / huda paprika paprika, ki ima zelo pekoč okus // nav. ekspr. zelo vnet, navdušen: hud lovec; hud pravdar / bil je hud pijanec ● star. storiti hud konec umreti nasilne smrti; očetova smrt je bila zanj hud udarec zelo ga je prizadela; hud je na denar izkoristi vsako priložnost za zaslužek; krivica dela hudo kri razburja, draži, jezi; ekspr. prav za hudo silo bi že bilo čeprav je malo, bo moralo zadostovati ◊ čeb. huda gniloba hudó 1. prislov od hud: blago se je hudo podražilo; včeraj nas je hudo zeblo; hudo bolan, jezen / hudo se drži, gleda neprijazno, namrščeno 2. v povedni rabi izraža neprijetnost, težavnost česa: hudo je, če nikogar nimaš; najhujše pri vsem je, da ni zdrav; hudo ga je gledati, kako trpi / pri nas je sedaj zelo hudo 3. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža duševno bolečino, žalost: materi je hudo zaradi sina; ekspr. ob slovesu ji je bilo na smrt hudo; hudo mu je pri srcu / hudo mu je po domu; hudo mu je, da ga je užalil / hudo ji je za izgubljeno ogrlico ● hudo je za denar težko ga je zaslužiti; denarja ni (dovolj); s starim človekom je hudo težko je z njim sodelovati, sporazumevati se; pog. hudo ga je imelo, da bi ga udaril komaj se je premagoval; oprosti, nisem mislil tako hudo nisem te hotel (u)žaliti húdi -a -o sam.: ekspr. shujšal sem, huda je bila bilo je hudo, težko; pog. huda je za delo težko ga je dobiti; ekspr. huda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; gospodarica mu je povedala precej hudih zelo ga je oštela; redko s hudo se pri njem ni dalo nič opraviti s silo, pritiskom; hudo in dobro; ekspr. umreti od samega hudega od velikega trpljenja, pomanjkanja; ima dosti hudega nad seboj storil je veliko slabega; prizadel ti je mnogo hudega; vsega hudega vajen; redko sporeči se do hudega zelo, hudo; ne jemlji tega za hudo ne zameri; sprijaznil se je s hudim ♪
  12.      hudíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od hudič: hudiči in hudički; ima črne oči kakor hudiček // ekspr. poreden, neugnan otrok: sosedov hudiček mu spet nagaja // ekspr., navadno s prilastkom mlada, živahna ženska: bila je zelo nagajiv hudiček ♪
  13.      hudíčev  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na hudiča: prikazen v hudičevi podobi / ekspr.: ta igra je prava hudičeva iznajdba; nesreča je hudičevo delo / star.: hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; hudičevo olje žveplena kislina / kot psovka: boš tiho, mulec hudičev; poberi se, seme hudičevo / ta človek je hudičev / njegovi hudičevi naklepi se niso uresničili 2. ekspr. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: ta hudičev birt me je že spet osleparil; rad bi že prišel iz te hudičeve luknje v spodobno stanovanje / teh njegovih hudičevih navad ni mogla več prenašati 3. ekspr. ki prinaša veliko trpljenje, velike težave: prestal je hudičeve čase; to delo je zares hudičevo; vojna je postajala vse bolj hudičeva / cesta je vsa hudičeva v zelo slabem stanju; že ves mesec imamo hudičevo vreme slabo, neugodno 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: hudičeva lakota; hudičeva vročina, zima; njegovo trpljenje je bilo hudičevo / ne pij preveč, to vino je hudičevo zelo močno 5. ekspr., v povedni rabi ki se mu posreči izpeljati tudi kaj navidez nerešljivega: bolj hudičev je od hudiča samega; ta baba je vsa hudičeva, vse doseže / pog. za denar prislužiti je ves hudičev zelo sposoben, uspešen ● ekspr. to ti je pravo hudičevo seme človek z veliko slabimi lastnostmi hudíčevo prisl.: hudičevo se moti, kdor tako misli; hudičevo je zaslužil; hudičevo lep, močen ♪
  14.      hudíčevka  -e ž (í) 1. ženska oblika od hudič: hudiči in hudičevke / prikazovala se mu je celo kot hudičevka // star. čarovnica: hudičevke se zbirajo na Kleku 2. ekspr. zlobna, hudobna ženska: hudičevka uživa nad njeno nesrečo / ta ženska je prava hudičevka ♪
  15.      hudíčevski  -a -o prid. (í) 1. hudičev: bila je vsa hudičevska / ta hudičevski spor se vleče že deset let / kvartanje je hudičevska strast / zunaj je hudičevska zima / kot psovka pusti me, hudič hudičevski 2. ekspr. tak kot pri hudiču: hudičevski nasmeh / gleda ga s hudičevskimi očmi ♪
  16.      hudíman  -a -o prid. (í) evfem., redko hudičev: hudimane babe / za vse življenje si bo zapomnil te hudimane kraje / ti hudimana reč hudímano prisl.: hudimano dolg; bilo je hudimano težko ♪
  17.      hudína  -e ž (í) star. težava, nadloga: od samih hudin se mu je zbledlo / tare ga hudina starosti / krivoverce so dolžili za vso hudino na svetu ∙ zastar. stradala je in hudino preganjala slabo se ji je godilo, trpela je // slaba, negativna lastnost: kmalu je spoznal vse hudine njegovega značaja ♪
  18.      hudíti  -ím nedov. (ȋ í) zastar. jeziti: njegovo zabavljanje ga ni nič hudilo; ljudje so se na tatico zelo hudili ♪
  19.      hudôbar  -ja m (ȏ) evfem., redko hudič: grozila je s hudobarjem in peklom; črni hudobar ♪
  20.      hudôbnež  -a m (ȏ) hudoben človek: ima ga za hudobneža; velik, zakrknjen hudobnež; pravičniki in hudobneži ♪
  21.      hudomúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) 1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen hudomúšno prisl.: hudomušno se nasmehniti, pomežikniti ♪
  22.      hudôta  -e ž (ó) knjiž. kar je hudo: doživela je veliko hudot ♪
  23.      hudoúren  -rna -o prid. (ū ȗ) 1. nanašajoč se na hudo uro: nad vasjo se kopičijo hudourni oblaki; hudourno nebo / hudouren vihar / hudourno znamenje znamenje, ki napoveduje hudo uro; hudourna sveča v kmečkem okolju sveča, ki se prižge ob hudi uri; pren., ekspr. nanj se je usula hudourna ploha besed 2. redko hudourniški: preko skal drvi hudouren potok; hudourna struga 3. ekspr., redko vihrav, divji: ne maram več videti tega hudournega človeka / njegova hudourna strast je kmalu prešla hudoúrno prisl.: otroci so hudourno vreli skozi šolska vrata ♪
  24.      hudoúrnik  -a m (ȗ) 1. gorski potok z zelo velikim padcem: hudourniki derejo v dolino; regulirati, zajeziti hudournik; divjanje hudournikov; razdiralna moč hudournikov; planil je v hišo kakor hudournik / ekspr. solze so se ji v hudournikih ulile po licih 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: oblaki so izlivali prave hudournike dežja; pred gostilno se je hudournik ljudi ustavil; bruhal je hudournike psovk 3. nav. mn., zool. lastovkam podobne ptice selivke z dolgimi, ozkimi krili, Cypselidae: črni hudournik; planinski hudournik ♪
  25.      hudovánje  -a s (ȃ) glagolnik od hudovati se: hudovanje staršev ga je zelo prizadelo / ekspr. knjiga je sprožila pravi vihar hudovanja ♪

   7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA