Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ži (701-725) ![](arw_left.gif)
- družínstvo -a s (ȋ) knjiž. kar je v zvezi z družino: doživetje družinstva in očetovstva / žene so bedele nad družinstvom ♪
- družítev -tve ž (ȋ) glagolnik od družiti: samoupravne enote temeljijo na načelu družitve zakonodajne in izvršne oblasti ♪
- družíti in drúžiti -im, tudi drúžiti -im nedov. (ȋ ú ū; ū ȗ) 1. notranje, čustveno povezovati: skupni napori jih trdno družijo; druži jih iskreno prijateljstvo // povzročati, da si je kaj kakorkoli podobno, sorodno: vse te obraze družijo neke skupne poteze 2. redko sestavljati, združevati: sestavine otrokove prehrane družimo po zdravnikovem navodilu / oba vidika se organsko družita v eno; cesarska krona je družila mnoge samostojne pokrajine povezovala v celoto 3. knjiž. imeti, vsebovati obenem; združevati: kritika mora družiti pravičnost in ostrino; to dekle druži dobroto z izobraženostjo; v njegovem značaju se je družila nežnost z resnobo družíti se in drúžiti se, tudi drúžiti se 1. biti rad in večkrat skupaj s kom: zanima ga, kam hodiš in s kom se družiš; branila mu je družiti se s komerkoli / naši sosedje se ne družijo radi niso družabni ∙ preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejo 2. redko ujemati se, skladati se: ti dve barvi se lepo družita ♪
- duglázija -e ž (á) bot. iglasto drevo s tankimi, dolgimi iglicami, po izvoru iz Amerike, Pseudotsuga: nasad duglazije / siva duglazija ♪
- dvódimenzionálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki ima dve dimenziji, razsežnosti: ploskev je dvodimenzionalna tvorba / dvodimenzionalna umetnost; pren. dvodimenzionalno prikazovanje značajev ♪
- dvódimenzionálnost -i ž (ọ̑-ȃ) značilnost dvodimenzionalnega: dvodimenzionalnost risbe / dvodimenzionalnost umetnosti ♪
- dvódružínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ) v zvezi dvodružinska hiša, vila hiša, vila, ki ima dve družinski stanovanji ♪
- dvójezíčen -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) 1. napisan v dveh jezikih: dvojezični napisi; dvojezično besedilo zakona / dvojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja dva jezika: dvojezični pisatelj; starejša generacija je tam še v celoti dvojezična / dvojezične šole / dvojezično obmejno področje ♪
- dvójezíčje -a s (ọ̑-ȋ) lingv. raba dveh jezikov, zvrsti jezika za različna področja; diglosija ♪
- dvójezíčnik -a m (ọ̑-ȋ) knjiž. kdor zna in redno uporablja dva jezika: to delovno mesto je dobil le zato, ker je dvojezičnik ♪
- dvójezíčnost -i ž (ọ̑-ȋ) 1. znanje in redna raba dveh jezikov: dvojezičnost otrok v obmejnih krajih / dvojezičnost javnih napisov 2. zastar. dvoličnost: očita mu nepoštenost in dvojezičnost ♪
- dvóžíčen -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki je iz dveh žic: dvožično pletenje mreže ♦ elektr. dvožični vod vod, ki je iz dveh žic, vodnikov ♪
- dvóžílen -lna -o prid. (ọ̑-ȋ) elektr. ki je iz dveh žil: dvožilni kabel, vodnik ♪
- dvožíven -vna -o prid. (ȋ) zool., navadno v zvezi dvoživna žival dvoživka ♪
- dvožívka -e ž (ȋ) 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi: žaba je dvoživka; pren., ekspr. nehal je biti dvoživka - pustil je delo v tovarni in se posvetil samo kmetovanju // nav. mn. živali, ki se razmnožujejo in razvijajo v vodi, odrasle pa živijo na kopnem, Amphibia: brezrepe in repate dvoživke 2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: proizvodnja dvoživk za vojaške namene // teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi: avtomobil dvoživka 3. slabš. nenačelen, neznačajen človek: politična dvoživka ♪
- dvožívkar -ja m (ȋ) 1. ekspr. kdor ima dva vira preživljanja: ni bil ne pravi kmet ne delavec, pač pa nekaj vmes, dvoživkar 2. slabš. nenačelen, neznačajen človek: niso ga brigala načela, do smrti je ostal dvoživkar ♪
- dvožívkarstvo -a s (ȋ) slabš. nenačelnost, neznačajnost: boril se je proti slepomišenju in dvoživkarstvu v narodnem življenju ♪
- džihád in džíhad -a m (ȃ; ȋ) publ. vojna muslimanov proti tistim, ki ne priznavajo islama, sveta vojna: razglasiti džihad ♪
- džin gl. gin ♪
- džíngiskánski -a -o prid. (ȋ-ȃ) ekspr. zelo krut, brezobziren: džingiskansko nasilje ♪
- džíp -a m (ȋ) majhen osebni terenski avtomobil, ki se uporablja predvsem v vojaške namene: peljati se z džipom; policijski, vojaški džip ♪
- džiudžic in džiudžicu gl. jiu-jitsu ♪
- egalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti stvari enake, enako vredne; izenačiti, izravnati: umetnik je namenoma egaliziral vse elemente na sliki ◊ teh. s stružnico egalizirati izobličen strojni del vrniti mu pravilno obliko; egalizirati kože dati jim enakomerno debelino; egalizirati pločevino poravnati njeno neravno površino ♪
- ekonomizíranje -a s (ȋ) glagolnik od ekonomizirati: notranja delitev in ekonomiziranje dela; ekonomiziranje proizvajalnih sredstev / postopno ekonomiziranje cen / ekonomiziranje problemov ♪
- ekonomizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. varčno, smotrno urejati, uporabljati kaj: ekonomizirati proizvodni postopek 2. uvajati ekonomska načela v kaj: ekonomizirati počitniške domove; ekonomizirati kulturo ekonomizíran -a -o: ekonomizirana družba ki gleda na stvari le z ekonomskega stališča; ekonomizirano delo ♪
576 601 626 651 676 701 726 751 776 801