Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (676-700)


  1.      dražílec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor vodi dražbo: uradni dražilec // kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na dražbi: za posestvo se je oglasilo več dražilcev ♪
  2.      dražílen  -lna -o prid. (ȋ) ki draži, vznemirja: dražilne dišave; dražilno obmorsko podnebje / dražilen kašelj ♦ čeb. dražilno pitanje krmljenje čebel z namenom, da bi matica močneje zalegala dražílno prisl.: dražilno vplivati na kaj ♪
  3.      dražílnost  -i ž (ȋ) lastnost dražilnega: dražilnost dima / dražilnost zdravila ♪
  4.      dražílo  -a s (í) sredstvo, ki dražilno vpliva na organizem: kofein je lahko nevarno dražilo; uživati dražila; njena bližina je delovala nanj kot dražilo ♦ med. spolno dražilo afrodiziak ♪
  5.      dražítelj  -a m (ȋ) dražilec: imenovali so ga za uradnega dražitelja / dražitelji niso odnehali ♪
  6.      dražítev  -tve ž (ȋ) zviševanje cene: nenehna dražitev potrošniškega blaga ♪
  7.      dražíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. zviševati ceno: meso kar naprej dražijo / življenje se zmeraj bolj draži 2. s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na dražbi: mi bomo dražili travnik, sosedovi pa njive; dražiti za koga drugega ♪
  8.      dražíti  in drážiti -im, in drážiti -im nedov. (ȋ á; á ā) 1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: prah draži pljuča; dražiti oči s solzivcem; dražiti živce; brezoseb. draži ga h kašljanju, na kašelj / pečenka ga prijetno draži v nos; sadje draži tek pospešuje, veča // razvnemati, podžigati: dražiti domišljijo; skrivnost je dražila dekličino radovednost 2. spravljati koga v razburjenost, jezo: paglavci dražijo berača; to ga draži kot rdeča ruta bika / dražiti čebele, psa / dražijo jo, da ima fanta; vsi jo dražijo z njim šalijo se, ker ga ima rada, ker jo ima rad; zelo me draži, da ga nisem spoznala 3. redko hujskati, podpihovati: dražil je ravnatelja proti meni dražèč -éča -e: dražeč nemir; dražeča snov ♪
  9.      drezína  -e ž (ȋ) žel. manjše vozilo na motorni ali ročni pogon, ki vozi po tirnicah: peljati se z drezino; motorna drezina ♪
  10.      dréžica  -e ž (ẹ́) bot. mahu podobna rastlina s plazečimi se ali pokončnimi poganjki, Selaginella: alpska drežica ♪
  11.      drobnožívka  -e ž (ȋ) nav. mn., biol. s prostim očesom nevidna, navadno enocelična rastlina ali žival; mikroorganizem: preprečevati razvoj škodljivih drobnoživk; pomembnost drobnoživk pri vrenju mošta ♪
  12.      droží  -í ž mn. (ȋ ȋ) 1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta: z drožmi pečen kruh ima poseben okus // star. kvas: ne pozabi kupiti droži 2. usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju: kuhati žganje iz droži; vinske droži ♪
  13.      drožíce  -žíc ž mn. (í ȋ) nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži: peči kruh z drožicami ♪
  14.      drožìč  -íča m (ȉ í) drogec ♪
  15.      drožíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od drožič: jablana je bila vsa podprta s tankimi drožički ♪
  16.      drožíti  -ím nedov. (ȋ í) redko z drogom poganjati splav ali čoln: drožil je na vse pretege na drugi breg ♪
  17.      drugojezíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na drug jezik: drugojezični narodi / drugojezičen tekst ♪
  18.      družíca  -e ž (í) 1. knjiž. tovarišica, prijateljica: ves čas od materine smrti ji je bila zvesta družica; družica pri njegovih otroških igrah; družica v trpljenju in veselju; pren. pipa je bila njegova stalna družica 2. knjiž. ženska, ki živi z moškim skupno življenje: iskati, izbrati si družico; zvesta življenjska družica / zakonska družica žena 3. etn. dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki: slavnostno oblečena družica; nevesta in njene družice // rel. dekle, navadno sorodnica, v častnem spremstvu novomašnika: za družice si je izbral mlajšo sestro in sestrične ♪
  19.      družílen  -lna -o prid. (ȋ) ki druži, povezuje: družilna moč idej socializma ♪
  20.      družína  -e ž (í) 1. zakonski par z otroki ali brez njih: ta družina stanuje v našem bloku; vsa družina je bila zbrana okrog mize; kmečka družina; biti iz dobre, poštene, premožne družine; šestčlanska družina; člani družine; publ. rojstni dan je praznoval v krogu družine; sosedje so si bili kakor ena družina živeli so v slogi, prijateljstvu // eden od zakoncev in otroci: imeti družino; preživljati, zanemarjati družino; ustvaril si je družino; pozdravlja vas Metka z družino; pren. koklja s svojo drobno družino 2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: jetika je v družini; glasbena nadarjenost je v njihovi družini že tradicionalna; imena starih družin; zadnji potomec nekdaj znane družine / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v družini; pren. besedna družina; družina delovnih ljudi vsega sveta; družina zvezd 3. navadno s prilastkom skupina ljudi, ki jih druži organizirano skupno delo: igralska, lovska, ribiška, strelska družina / dramska družina ansambel, igralci 4. raba peša služabniki, služinčad: gospodar je nadzoroval družino na polju / star., s povedkom v množini moškega spola Družina so se poskrili v kleti in pod streho ali pa so pobegnili v bližnjo hosto (J. Trdina) 5. zastar. druščina, družba: človeka slaba družina popači; imel je prijetno družino 6. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda: družina psov; rastlina iz družine zlatičnic ◊ čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov; lingv. družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; rel. sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef; soc. nepopolna družina v kateri manjka eden od staršev; načrtovanje družine; tisk. črkovna družina vse črkovne garniture istega tovarniškega imena; zgod. družina oboroženo spremstvo plemenskih poglavarjev in vladarjev v zgodnji fevdalni dobi ♪
  21.      družinčád  -i ž (ȃ) star. služabniki, služinčad: družinčad je na polju; nadzirati družinčad ♪
  22.      družínče  -ta s (í) zastar. služabnik: nobeno družinče ni moglo dolgo ostati pri krčmarju ♪
  23.      družínica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od družina: najraje sem pri svoji družinici; mlada družinica ♪
  24.      družínik  -a m (ȋ) v Sovjetski zvezi član prostovoljne civilne organizacije, ki skrbi za javni red, varnost ljudi: sodišče pri štabu družinikov je kaznovalo kršilce javnega reda ◊ zgod. pripadnik oboroženega spremstva plemenskih poglavarjev in vladarjev v zgodnji fevdalni dobi ♪
  25.      družínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na družino: a) družinski član / družinski izlet; danes imamo pri nas družinski praznik; družinski prijatelj; ta ura mi je drag družinski spomin; živi v neurejenih, težkih družinskih razmerah; družinska sreča, vzgoja; družinsko okolje, življenje / družinska hiša hiša, v kateri je število osnovnih prostorov prilagojeno eni družini, enemu gospodinjstvu; družinsko stanovanje; star. družinska soba dnevna soba / med delavci je bilo mnogo družinskih očetov b) družinske tradicije c) lovci prirejajo družinski večer ◊ jur. družinski zavarovanec družinski član, ki je socialno zavarovan na podlagi pravic družinskega člana zavarovanca; družinska pokojnina pokojnina, ki jo dobiva družinski član po umrlem zavarovancu ali upokojencu; lit. družinski roman roman, ki prikazuje življenje družine; med. družinska bolezen bolezen, ki se pojavlja v isti rodbini iz roda v rod ♪

   551 576 601 626 651 676 701 726 751 776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA