Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ži (626-650) ![](arw_left.gif)
- divizíja -e ž (ȋ) vojaška enota iz več polkov raznih rodov vojske: formirati divizijo; oklopna, pehotna divizija; poveljnik divizije; štab divizije ♪
- divizíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na divizijo: divizijski general / divizijska artilerija; divizijsko poveljstvo ♪
- divizión -a m (ọ̑) voj. enota iz dveh do štirih baterij ali eskadronov: konjeniški, topniški divizion ♪
- divizionár -ja m (á) nekdaj poveljnik divizije: adjutant divizionarja ♪
- dobrožívček -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od dobroživec ♪
- dobrožívec -vca m (ȋ) kdor (rad) dobro, uživaško, brezskrbno živi: mož velja za dobroživca; lahkomiseln, zavaljen dobroživec ♪
- dobrožívka -e ž (ȋ) ženska, ki (rada) dobro, uživaško, brezskrbno živi: dekle je prava dobroživka ♪
- dogmatizíranje -a s (ȋ) glagolnik od dogmatizirati: dogmatiziranje je nezdružljivo z znanostjo; dogmatiziranje marksizma ♪
- dogmatizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž., nav. slabš. dajati čemu značilnosti dogme: svojega nazora nočem dogmatizirati; dogmatizirali so njegovo teorijo dogmatizíran -a -o: program ne sme postati dogmatizirana formula ♪
- dokazílen -lna -o prid. (ȋ) ki kaj dokazuje: dokazilna listina; zbrati dokazilno gradivo / ta pisma nimajo dokazilne moči / laboratorijska preiskava, ki jo opravimo na hitro, je manj dokazilna ♪
- dokazílo -a s (í) dokazno sredstvo: za to imam dokazila; poskrbeti za dokazilo; neovrgljiva dokazila / prošnji priložite dokazilo o izobrazbi spričevalo, potrdilo ♪
- dolgojezíčen -čna -o [u̯g] prid. (ȋ) ekspr. ki veliko govori, opravlja: kaj vse so si izmislile te dolgojezične ženske ♪
- dolgojezíčnež -a [u̯g] m (ȋ) ekspr. kdor veliko govori, opravlja: tak dolgojezičnež je ♪
- dolgovéziti -im [u̯g] nedov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripovedovati, obravnavati: fant je nekaj dolgovezil; kaj bi dolgovezil, saj nas ne zanima ♪
- dolgožív -a -o [u̯g] prid. (ȋ í) 1. knjiž. ki dolgo živi: v tej družini so vsi dolgoživi; dolgožive čebele 2. fiz. ki počasi radioaktivno razpada: dolgoživ izotop ♪
- dolgožívost -i [u̯g] ž (í) knjiž. lastnost, značilnost dolgoživega: dolgoživost posameznih rodov / dolgoživost se je povečala, umrljivost zmanjšala; pren. dolgoživost literarne umetnine ♪
- doložíti -ím dov., dolóžil (ȋ í) dati, položiti zraven: doložiti drva v peč; k svojim vrečam je doložil še naše; doloži na ogenj, da ne ugasne ♪
- dolžína -e [u̯ž] ž (í) 1. razsežnost med koncema ali najbolj oddaljenima ploskvama česa: izmeriti dolžino ceste; dolžina hiše ni v sorazmerju z višino in širino; dolžina in debelina niti / graditi ladje predpisane dolžine / cesta je na, v dolžini petih kilometrov uničena; reka je po vsej dolžini plovna; prepogniti list po dolžini v smeri, vzporedni z daljšim robom 2. velikost trajanja v času: določiti dolžino pogovora; spreminjanje dolžine dneva in noči 3. lastnost dolgega: ladja se zaradi dolžine ni mogla hitro obrniti / dolžina je knjigi v škodo obširnost, obsežnost ◊ avt. zavorna dolžina
razdalja, ki je potrebna, da se vozilo pri določeni hitrosti ustavi; fiz. valovna dolžina razdalja (v smeri širjenja valovanja) med točkama, v katerih doseže valujoča količina hkrati največjo vrednost; geogr. zemljepisna dolžina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od začetnega poldnevnika, merjena na vzporedniku; lingv. dolžina samoglasnika; mat. dolžina razdalja med dvema točkama ♪
- dolžínski -a -o [u̯ž] prid. (ȋ) nanašajoč se na dolžino: sukanje okrog dolžinske osi / dolžinsko raztezanje po dolžini ♦ geogr. dolžinska stopinja enota za merjenje zemljepisne dolžine; mat. dolžinska mera enota za merjenje razdalje med dvema točkama ♪
- dolžítev -tve [u̯ž] ž (ȋ) glagolnik od dolžiti: dolžitev nepoštenosti ga je hudo prizadela ♪
- dolžíti -ím [u̯ž] nedov., dólži (ȋ í) delati, imeti koga za krivega česa: dolžili so ga tatvine; dolžil me je, da sem mu pokvaril sina; po krivem ga dolži dolžíti se star. zadolževati se: obljubi mi, da se ne boš pri nikomer dolžil ♪
- dórziventrálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) anat., biol. ki poteka v smeri od hrbta proti trebuhu: dorziventralna ravnina dórziventrálno prisl.: dorziventralno sploščen trup ♪
- doslužítev -tve ž (ȋ) glagolnik od doslužiti ♪
- doslužíti in doslúžiti -im dov. (ȋ ú) 1. končati služenje: doslužil sem; doslužiti kadrovski rok, vojaščino / pri tem gospodarju je hitro doslužil // ekspr. dotrajati: stroj je doslužil; čevlji so doslužili 2. dopolniti služenje: doslužiti mora, kar mu manjka do izpolnjene vojaške obveznosti doslúžen -a -o: doslužen vojak; v pristanišču stoji doslužena ladja; doslužene rokavice ♪
- dovozíšče -a s (í) kraj, prostor, kamor se dovaža ♪
501 526 551 576 601 626 651 676 701 726