Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (6.051-6.075)


  1.      favnístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na favno ali favnistiko: razporediti vzorce po favnističnih skupinah; favnistično bogastvo pokrajine / favnistična raziskovanja ♪
  2.      favorít  -a m (ȋ) 1. kdor ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: favoriti so domačini; imajo ga za favorita; favoriti šahovskega turnirja; favorit v lahki kategoriji; pričakovana zmaga favoritov 2. knjiž. kdor uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenec: favoriti so se zgrnili okrog vladarja / že nekaj časa ni več favorit vseh ♪
  3.      favorítinja  -e ž (ȋ) 1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: naša tekmovalka spada med favoritinje; favoritinje v veleslalomu 2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: kraljeva favoritinja ♪
  4.      favorítka  -e ž (ȋ) 1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: veljale so za favoritke 2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: postala je favoritka vsega dvora; carjeva favoritka ♪
  5.      fáza  -e ž (á) 1. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: prišlo je do kritične faze v gospodarstvu; današnja, sedanja faza družbenega razvoja; delo je v zadnji fazi; faza tehnološkega procesa; prehod iz ene faze v drugo / razvojne faze otrokove duhovne rasti stopnje; ugotoviti bolezen v njeni začetni fazi / knjiž. to je bila pomembna faza v našem kulturnem življenju čas, doba 2. fiz. količina, ki določa trenutno vrednost nihajoče količine: napetosti nihata z nasprotno fazo 3. elektr. izmenični električni tok ali napetost, katerih nihanje ni istočasno z nihanjem drugega izmeničnega električnega toka ali napetosti: faze trifaznega toka // poljud. fazni vodnik: dotakniti se faze 4. astr. razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo planeta, satelita ali Lune: Venerine faze 5. kem. snov v določenem agregatnem stanju kot sestavina zmesi: plinska, tekoča, trdna faza / disperzna faza snov, ki je razpršena v drugi snovi ♪
  6.      fazónski  tudi fasónski -a -o prid. (ọ̑) grad., strojn. nanašajoč se na določeno stalno obliko: fazonska cev / fazonski kos večji, primerno oblikovan kos materiala za vodovodno, kanalizacijsko napeljavo; fazonsko rezilno orodje orodje, katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek ♪
  7.      fecljáti  -ám [fǝc tudi fec] nedov. (á ȃ) pog., ekspr. delati, počenjati kaj brez učinka, uspeha: ves dan kar nekaj feclja; feclja in feclja, pa nič ne naredi fecljáti se zapletati se, zatikati se: nit se feclja / pijan je, da se mu jezik feclja ♪
  8.      feferón  -a m (ọ̑) kulturna rastlina, podobna papriki, ali njen podolgovati, pekoči sad: vložiti feferone; rdeči, zeleni feferoni; sendvič s feferonom ♪
  9.      fejáški  tudi feáški -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Fe(j)ake, prebivalce otoka Sherije v Homerjevi Odiseji: fejaški otok / knjiž. fejaško življenje brezskrbno, veseljaško ♪
  10.      fejáštvo  -a s (ȃ) knjiž. brezskrbno, veseljaško življenje: kljub novim razmeram je v mestu le še ostalo nekaj fejaštva ♪
  11.      féjst  in fést prid. neskl. (ẹ̑) pog. 1. ki ima pozitivne lastnosti v precejšnji meri: tukaj so sami fejst ljudje; ekspr. kaj ni tale naš kolega fejst dečko / fejst gospodinja je pridna, skrbna // ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; dober: tu je pa res fejst zrak / fejst avto ima 2. postaven, lep: fejst fant; ekspr. fejst baba, ne féjst in fést prisl., nižje pog. dobro, izvrstno: fejst gospodari / fejst so se zabavali / fejst počisti temeljito // zelo, hudo: fejst je počilo; fejst je umazan ♪
  12.      feláh  -a m (ā) v arabskem okolju kmet: egiptovski felahi; nizka življenjska raven felahov ♪
  13.      felibríst  -a m (ȋ) v Franciji, v drugi polovici 19. stoletja član skupine, ki si prizadeva izoblikovati provansalščino v knjižni jezik: gibanje provansalskih felibristov z Mistralom na čelu ♪
  14.      feljtón  -a m (ọ̑) živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva, podlistek: pisati feljtone; mojster feljtona; snov za feljton ♪
  15.      fenól  -a m (ọ̑) kem. 1. kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino: zastrupitev rib zaradi fenola v odplakah // raztopina te snovi: razkužiti s fenolom; duh po fenolu 2. nav. mn. aromatska spojina, ki ima hidroksilno skupino: uporaba fenolov ♪
  16.      fenologíja  -e ž (ȋ) veda, ki proučuje periodičnost življenjskih pojavov pri rastlinah in živalih v zvezi s klimatskimi spremembami: razprava s področja fenologije ♪
  17.      fenomén  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. kar se kaže in je čutno zaznavno; pojav: proučevati naravne fenomene; kraški fenomeni; fenomeni čustvenega življenja / družbeni, literarni, socialni fenomen / umetnost je zelo zapleten fenomen 2. ekspr. nenavadno, izredno sposoben človek: med svojimi sošolci je veljal za fenomen(a); suflerka je fenomen glede spomina ♪
  18.      fenomenálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: ima fenomenalen spomin; doživel je fenomenalen uspeh; fenomenalno odkritje // nenavadno, izredno sposoben: fenomenalen človek; fenomenalen dirigent 2. knjiž., redko pojaven: fenomenalni svet ♪
  19.      fenomenologíja  -e ž (ȋ) opis pojavov kakega področja: kriminalna fenomenologija; muzikalna fenomenologija; fenomenologija novodobne kulture ♦ filoz. fenomenologija po Heglu znanost o pojavnih oblikah duha v njegovem zgodovinskem razvoju; po Husserlu filozofski nazor, ki z analizo pojavov zavesti odkriva bistvo samih predmetov ♪
  20.      fenoménski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko pojaven: fenomenski svet / fenomenska značilnost življenja ♪
  21.      ferít  -a m (ȋ) 1. nav. mn., kem. spojina železovega oksida in oksida kake druge kovine z izrazitimi magnetnimi lastnostmi: manganov ferit; proizvodnja feritov in magnetov; uporaba feritov v elektroniki 2. metal. čisto železo, obstojno pod 910°C ♪
  22.      fermènt 1 -ênta m (ȅ é) biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim: fermenti nastajajo v živih celicah; prebavni fermenti; pren., publ. igrati vlogo fermenta napredne misli ● publ., ekspr. ves arabski svet je danes v fermentu v vrenju, gibanju ♪
  23.      fermènt 2 -ênta m (ȅ é) pog., ekspr., v zvezi do fermenta popolnoma, čisto: uničiti kaj do fermenta; posestvo je bilo do fermenta zavoženo ♪
  24.      ferrári  -ja [fera-] m (ȃ) osebni avtomobil italijanske tovarne Ferrari: voziti se s ferrarijem ♪
  25.      fêrryboat  in fêribot -a [feribot] m (ȇ) navt. ladja za prevoz vozil in potnikov, zlasti na večje razdalje: vkrcati avtomobile na ferryboat ♪

   5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA