Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ži (4.901-4.925)
- deželàn in deželán tudi deželjàn tudi deželján -ána m (ȁ á; ȃ) 1. kdor živi na deželi: meščani in deželani // star. prebivalec dežele 2: ta predpis je veljal za deželane in za tujce 2. zgod. član deželnih stanov: imeniten kranjski deželan ♪
- deželánka tudi deželjánka -e ž (ȃ) ženska, ki živi na deželi: plaha deželanka se ni dobro počutila med meščankami ♪
- dežêlen -lna -o prid. (ē) nanašajoč se na deželo: a) deželni jezik b) deželna meja; deželna uprava / deželna cesta nekdaj cesta, ki jo vzdržuje dežela ♦ zgod. deželni glavar v fevdalizmu vladarjev namestnik v deželi; v stari Avstriji od vladarja imenovani predsednik deželnega zbora in deželnega odbora; deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; deželni odbor v stari Avstriji izvršilni organ samouprave dežele, odgovoren deželnemu zboru in od njega izvoljen; deželni stanovi v fevdalizmu predstavniki plemstva, duhovščine in meščanstva, ponekod tudi kmetov; deželni zbor v stari Avstriji zakonodajna skupščina v deželah od 1860 do 1918; deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč; deželno sodišče v nekaterih deželah, v fevdalizmu prvostopenjsko civilno sodišče za fevdalce; v stari Avstriji okrožno sodišče na
sedežu dežele c) star. deželni pridelki kmečki, poljedelski ♪
- dežêlnosóden -dna -o prid. (ē-ọ́) v zvezi deželnosodni svetnik, v stari Avstriji sodnik senata deželnega sodišča ♪
- dežêlnosódski -a -o prid. (ē-ọ̑) zgod., v zvezi deželnosodska veča, v fevdalizmu veča, ki odloča o nekaterih upravnih in sodnih zadevah ♪
- déžen -žna m (ẹ́) bot. 1. navadno v zvezi navadni dežen travniška rastlina z velikimi listi in belimi cveti v kobulih, Heracleum sphondylium: okoli grmov raste polno dežna in grašice 2. v zvezi rožno rdeči dežen zaščitena alpska rastlina z rožnatimi cveti, Heracleum siifolium ♪
- dežévnik -a [dǝž] m (ẹ̄) 1. črvu podobna členasta žival, ki živi v zemlji in ob dežju prileze na dan: po razmočeni poti lezejo deževniki 2. nav. mn., zool. vodne ptice golobje velikosti, ki imajo samo po tri prste na nogah, Charadriidae: z mrakom se je dvignila jata deževnikov in odletela v tople kraje ♪
- dežníca -e [dǝž] ž (í) voda, zbrana, prestrežena ob dežju; deževnica: prati, zalivati z dežnico; dežnica in snežnica ◊ bot. užitna lističasta goba z gibljivim obročkom na betu; dežnikarica ♪
- dežník -a [dǝž] m (í) priprava z ročajem in z zložljivo streho za zaščito pred dežjem: odpreti, razpeti dežnik; ker je nehalo deževati, je zaprla dežnik; svilen dežnik; stojalo za dežnike / moški, ženski dežnik ◊ bot. orjaški dežnik užitna lističasta goba z visokim, votlim betom, Macrolepiota procera ♪
- dežníkarica -e [dǝž] ž (ȋ) ženska oblika od dežnikar: dežnikarica je odprla še eno popravljalnico ◊ bot. užitna lističasta goba z gibljivim obročkom na betu, Macrolepiota ♪
- día m neskl. (ȋ) kratica diapozitiv: barvni dia; neskl. pril.: dia okvirčki in okvirčki dia ♪
- día... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na diapozitiv: diafilm, diaobjektiv ♪
- díafílm -a m (ȋ-í) fot. filmski trak z diapozitivi: razviti diafilm / predvajati diafilme o živalih; barvni diafilmi / posneti na diafilm ♪
- diagnosticírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. ugotoviti in določiti bolezen: diagnosticirati sladkorno bolezen, vnetje želodca; diagnosticirati tuberkulozo pri živini s tuberkulinskim preizkusom ♪
- diagonál -a m (ȃ) tekst. tkanina z izrazito vtkanimi diagonalnimi črtami ♪
- diagonálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diagonalo: diagonalni prerez, presek; diagonalna smer / diagonalna kompozicija portreta ♦ šport. streme na diagonalni vlek streme, ki priteza čevelj na smuči poševno navzdol diagonálno prisl.: hoditi diagonalno po sobi; presekati ravnino diagonalno ♪
- diagrám -a m (ȃ) grafično prikazana velikost, struktura ali potek kakega pojava, navadno v koordinatnem sistemu: narisati diagram; prikazati delo kolektiva z diagramom; diagram proizvodnje, rojstev; pren. razvojni diagram slovenskega slikarstva ◊ bot. cvetni diagram shematičen naris prečnega prereza cveta, ki pregledno kaže njegovo zgradbo; geol. blokovni diagram geološki relief, ki kaže ob straneh tudi notranjo zgradbo; mat. diagram krivulja, ki v koordinatnem sistemu prikazuje odvisnost dveh količin; šah. diagram naris šahovske pozicije z dogovorjenimi znaki na šahovnici ♪
- diahróničen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki raziskuje pojave v njihovem časovnem razvoju: diahronično obravnavanje problema ♦ lingv. diahronična lingvistika ♪
- dialékt -a m (ẹ̑) lingv. od knjižnega jezika različni jezikovni sistem, v katerem se govori na delu narodnega ozemlja, narečje: govoriti v dialektu; slovenski dialekti; zapisovanje dialekta / socialni dialekt govor kakega družbenega sloja ♪
- dialektálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dialekt, narečen: dialektalne raziskave / dialektalna poezija ♪
- dialéktičnomaterialístičen -čna -o prid. (ẹ́-í) nanašajoč se na dialektični materializem: dialektičnomaterialistični pogled na življenje ♪
- dialektizácija -e ž (á) lingv. 1. nastajanje dialektov: dialektizacija slovenskega jezika 2. uvajanje dialektizmov: boj Prešernovega kroga zoper Metelkovo dialektizacijo ♪
- dialektízem -zma m (ȋ) lingv. narečni element v knjižnem jeziku: pesnik rad uporablja dialektizme; lokalizmi in dialektizmi ♪
- diamánt -a m (ā) 1. najtrši drag kamen, navadno brezbarven, ki močno lomi svetlobo: brušenje diamantov; uhani z diamanti in safirji; steklo je počilo, kot bi ga razil z diamantom ∙ publ. črni diamant premog 2. pog. diamantno rezilo: rezati steklo z diamantom ◊ min. ena izmed oblik ogljika; tisk. tiskarska črka, po velikosti med briljantom in perlom ♪
- diamánten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diamant: diamantni lesk / zlat diamantni prstan; diamantna krona ● diamantna poroka šestdesetletnica poroke; biserna poroka ◊ teh. diamantno rezilo priprava za rezanje stekla z diamantno konico ♪
4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001