Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ži (4.301-4.325)
- cópyright -a [kopirajt] m (ọ̑) zal. izključna pravica za javno izkoriščanje avtorskega dela: poskrbeti za copyright // znamenje, žig v knjigi, ki opozarja na to pravico ♪
- crédo tudi krédo -a [kre-] m (ẹ̑) 1. rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Credo: duhovnik moli credo ∙ prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno 2. knjiž., navadno s prilastkom načela, nazori, prepričanje: izpovedati svoj življenjski credo / estetski, politični, umetniški credo ♪
- cŕka -e ž (r̄) pog. 1. poginula žival: kam naj zakopljem to crko? // onemogla, zanemarjena žival: moj konjiček je proti tvojemu prava crka; krmežljava crka 2. nizko slaboten, šibek, onemogel človek: si pa tudi crka, če tega ne moreš narediti / kot psovka molči, ti crka stara ♪
- crkávati -am nedov. (ȃ) 1. pog. poginjati: krava crkava // nizko umirati: ljudje so crkavali od gladu 2. nizko živeti v zelo slabih razmerah: crkaval je v vlažnem kletnem stanovanju ♪
- crkovína -e ž (í) nav. slabš. 1. meso poginule živali: zver je žrla kos crkovine // redko poginula žival: zakopati crkovino 2. nizko meso slabe kakovosti: rad bi dober kos, pa imajo samo takole crkovino ♪
- cross-country -ja [króskántri] m (ọ̑-ȃ) šport. tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros: gojiti cross-country; tekmovanje v cross-countryju ♪
- cúc -a m (ȗ) nar. dulec: Razjarjeni sin je zgrabil za vrč .. si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo (Prežihov) ♪
- cúfati -am nedov. (ȗ) pog. trgati v kosme, nitke; cefrati, rahljati: cufati perje, žimo / v zadregi je cufala rob predpasnika ♪
- cúla -e ž (ú) kos blaga ali ruta z zavozlanimi ogli, ki se rabi za prenašanje: v culi je nosil kos kruha in sir / povezati obleko v culo; popotna cula; cula perila ∙ ekspr. če nočeš ubogati, kar poveži culo pojdi, odidi ♪
- cúnjast -a -o prid. (ú) 1. ki se hitro razvleče in mečka: cunjasto blago; ta obleka ni za svečanost, je preveč cunjasta 2. podoben cunji: cunjasti oblaki; snežinke so bile velike in cunjaste 3. ki je iz cunj: v proso je postavil cunjaste možice cúnjasto prisl.: mokra zastava jim je cunjasto opletala nad glavami ♪
- cúriti -im in curíti -ím nedov. (ú ȗ; ȋ í) redko cureti, curljati: po obrazih žanjic je začel curiti znoj; voda mu je curila iz obleke ♪
- curljáti -ám nedov. (á ȃ) teči, polzeti v tankem curku: dež curlja; studenec curlja v korito; pot mu curlja po obrazu; brezoseb.: skozi streho je curljalo; od obleke je kar curljalo; pren., pesn. sončna svetloba curlja skozi drevje curljajóč -a -e: curljajoča kri; curljajoč zid zid, po katerem curlja ♪
- currículum vitae currículuma vítae [kurikulum vite] m (ȋ-ȋ) knjiž. popis lastnega življenja, navadno v uradne namene, življenjepis: prošnji je priložil tudi izčrpen curriculum vitae ♪
- cuzéti -ím nedov. (ẹ́ í) redko cediti se, cizeti: voda cuzi skozi peščeno zemljo ♪
- cvájar -ja m (á) nekdaj 1. avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja; dvojača: dati beraču cvajar 2. negativna ocena v šoli; dvojka: dobiti cvajar // učenec z negativnimi ocenami: biti med cvajarji ◊ igr., v zvezi ajnzarji, cvajarji družabna igra z izmeničnim vstajanjem in sedanjem ♪
- cvéba -e ž (ẹ̑) nav. mn. velika temna rozina s pečkami: testo se naklada v plasteh, vmes se potresajo cvebe // nar. zahodno rozina sploh ♪
- cvénkati -am in cvênkati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) 1. cvenketati: kovanci cvenkajo / bahato je cvenkal z denarjem 2. nekdaj igrati za denar z metanjem kovancev v zid: otroci niso cvenkali za denar, ampak za gumbe ♪
- cvèsti tudi cvestì cvetèm, in cvêsti cvêtem [cvǝ- in cve-] nedov., stil. cvèl cvelà in cvêla in cvetèl cvetlà in cvêtel cvêtla (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas 1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt cvete; spomladi vse cvete 2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: dekle cvete; otroci kar cvetejo 3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: kupčija, podjetje, trgovina cvete // obstajati v veliki meri: v tem kraju cvete hinavščina / naj ti cvete sreča 4. ekspr. trgati se, cefrati se: suknjič cvete na rokavih ● redko nohti cvetejo imajo bele pege; ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je cvetóč -a -e: rože, cvetoče na oknu; ženska cvetočega obraza; cvetoč travnik; cvetoča obrt;
cvetoča mesta; vrnil se je cvetoč od zdravja; prim. cveteti ♪
- cvét -a m, mn. cvéti in cvetóvi (ẹ̑) 1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja 2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada ● iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu
zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junij ◊ bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic ♪
- cvetênje -a [tudi vǝt] s (é) glagolnik od cvesti ali cveteti: škropiti drevje pred cvetenjem; cvetenje rastlin; čas cvetenja / uživati cvetenje pomladi ♪
- cvetéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti 2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel 3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela // obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima 4. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti ● ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdeči cvetèč -éča -e: cveteč obraz; cveteč vrt; cveteča deklica; prim. cvesti ♪
- cvetíca -e ž (í) 1. redko roža, cvetlica: cvetica lepo diši; trgati cvetice; bele cvetice; šopek cvetic 2. agr. vonj vina: muškatova cvetica; vina z izrazito cvetico ◊ vet. večja bela lisa na čelu živali, zlasti konja ♪
- cvétka -e ž (ẹ̑) manjšalnica od cvetica ali cvetlica: dišeča, nežna cvetka; jesenska cvetka; pren., ekspr. cvetka poezije ● iron. to ti je (prava) cvetka lahkomiselno, lahkoživo dekle; ekspr. kje si pobral to cvetko neprimerno, nedostojno besedo; ekspr. tam je zrasla ta nežna cvetka to nežno dekle; iron. govor, poln retoričnih cvetk stilnih posebnosti; šalj. cvetke iz dijaškega življenja šaljive, zanimive zgodbe ♪
- cvetlíca -e ž (í) 1. rastlina z izrazitim cvetom: cvetlica cvete, diši, ovene; trgati, zalivati cvetlice; pomladanske, poljske, vrtne cvetlice; seznam zaščitenih cvetlic; šopek cvetlic rož / umetne cvetlice ∙ ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno 2. agr. vonj vina; cvetica: rizlingova cvetlica ♪
- cvetnják -a m (á) 1. redko cvetlični vrt: stezice v cvetnjaku / na koncu vrta je imel cvetnjak nasad cvetlic 2. večja premična posoda z okrasnimi rastlinami: ob cesti so stali cvetnjaki ♪
4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401