Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (4.276-4.300)



  1.      civilizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na civilizacijo: nagel civilizacijski proces; civilizacijske oblike življenja; biti na nizki civilizacijski stopnji / zobna gniloba je civilizacijska bolezen; civilizacijske dobrine civilizacíjsko prisl.: razvijati se civilizacijsko in tehnično
  2.      cíza 1 -e ž (í) ročni voziček na dveh kolesih: naložiti na cizo; voziti s cizo na trg; branjevska, mlekarska ciza // slabš. voz: pripeljal se je v stari cizi
  3.      cizelêr  -ja m () kdor vrezuje, tolče drobne okraske v kovino: bil je zlatar in cizeler; dela s skrbnostjo cizelerja; pren. cizeler jezika in stila
  4.      cizéti  -ím nedov. (ẹ́ í) zelo počasi in v majhnih količinah teči: po močvirju leno cizi umazana voda / povsod cizi mokrota iz tal
  5.      ck  tudi cek [cǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema odsekani glas pri pretrgu, udarcu, trku: škarje so, ck, prerezale žico; naredilo je ck in žarnica je pregorela; pritisnil je na petelina pri puški: ck / ck, tleskne z jezikom
  6.      cmákati  -am nedov. () 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: grdo je, če kdo pri jedi cmaka; pokušal je vino in zadovoljno cmakal 2. dajati cmakanju podobne glasove: blato je cmakalo pod nogami cmakajóč -a -e: pije glasno cmakajoč
  7.      cmákniti  -em dov.) z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: nagnil je kozarec in zadovoljno cmaknil
  8.      cméra  in cmêra -e ž (ẹ̑; ) slabš. 1. kdor se (rad) joka: ne bodi taka cmera / se še nisi najokal, cmera // redko malodušen, črnogled, neodločen človek: moraš se mu postaviti po robu, saj nisi cmera 2. redko cmerav izraz obraza: nakremžil se je v cmero
  9.      cmeríka  -e ž (í) slabš. kdor se (rad) joka: kdo se bo družil s tako cmeriko ◊ bot. jesenski podlesek
  10.      cmérjenje  -a s (ẹ́) glagolnik od cmeriti se: iz množice je bilo slišati posamezno cmerjenje in pridušen jok / dovolj mi je tvojega vzdihovanja in cmerjenja
  11.      cmíhati se  -am se tudi cmíhati -am nedov. () pridušeno, sunkovito jokati: otrok se že dolgo cmiha v zibki; govoril je tako pretresljivo, da so se ženske cmihale // ekspr. jokati: kaj bi se cmihal
  12.      cmizéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nar. zahodno cediti se, cizeti: voda cmizi po kolesnicah
  13.      cmokáti  -ám nedov.) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: jej lepo in ne cmokaj! cmokati od, iz poželjivosti; glasno cmokati 2. dajati cmokanju podobne glasove: blato mu cmoka pod nogami; gumijasti podplati cmokajo po mokrem tlaku; brezoseb. v čevljih mu je kar cmokalo / kopači cmokajo po strugi 3. preh., pog., šalj. glasno poljubljati: cmokal me je po licu cmokáje: cmokaje prežvekovati cmokajóč -a -e: cmokajoč z ustnicami in z jezikom; cmokajoč poljub
  14.      cmôkniti  -em dov.) 1. z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: izpil je in cmoknil 2. dati mlaskajoč glas: voda se je prelivala med čermi in včasih glasno cmoknila; brezoseb. poljubil ji je roko, da je kar cmoknilo 3. preh., pog., šalj. slišno poljubiti: naglo ga je cmoknila na usta / cmoknil ji je poljub na lice 4. ekspr. slišno, plosko pasti: cmokniti v vodo 5. preh., pog., ekspr. slišno, plosko udariti: cmokniti vsiljivca po obrazu
  15.      còf  medm. () posnema glas pri topem udarcu: cof, je oplazil žival
  16.      côfast  -a -o prid. (ó) ki ima cof ali cofe: cofasta blazina, kapa
  17.      côfek  -fka m (ō) manjšalnica od cof: blazina s pisanimi cofki
  18.      cókla  -e ž (ọ̑) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami; nerodne cokle ◊ žel. zavorna cokla cokli podobna priprava za ustavljanje voz pri premikanju
  19.      cóla  -e ž (ọ̑) dolžinska mera, približno 2,5 cm: meriti s čevlji in colami; eno colo debela deska ♦ fiz. angleška cola 2,54 cm; avstrijska cola 2,63 cm
  20.      commédia dell'árte  commédie dell'árte [komedia del-] ž (ẹ́-) gled. italijanska veseloigra 16. stoletja z ustaljenimi tipi in z improviziranim besedilom
  21.      copátar  -ja m () 1. izdelovalec copat: copatarji prodajajo na sejmu svoje izdelke // mož, ki se v vsem podreja ženi; copata: doma je velik copatar 2. ekspr. žival s širokimi, mehkimi šapami, zlasti medved
  22.      copátast  -a -o prid. () podoben copatam: copatast čevelj / ekspr. njegovi copatasti koraki so drseli po veži
  23.      copátka  -e ž () manjšalnica od copata: otroci so kar v copatkah zagazili v sneg / ekspr. obuta je v lične svilene copatke
  24.      copotáti  -ám nedov.) plosko stopati, da se sliši glas cop: medved copota; copotati z bosimi nogami po veži // plosko, zamolklo udarjati ob tla: cokle copotajo po mokrem tlaku
  25.      cópranje  -a s (ọ̑) glagolnik od coprati: obdolžiti koga copranja; ukvarjati se s copranjem

   4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA