Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ži (4.251-4.275)
- ciprésa -e ž (ẹ̑) sredozemsko iglasto drevo stožčaste ali piramidaste oblike: cipresa ob grobu; gaj cipres in pinij ♦ vrtn. neprava cipresa cipresi podobno drevo, po izvoru iz Severne Amerike in vzhodne Azije, Chamaecyparis Lawsoniana ♪
- cíprje -a s (ȋ) bot., navadno v zvezi ozkolistno ciprje visoka rastlina gozdnih posek s suličastimi listi in temno rdečimi cveti, Chamaenerion angustifolium: razsežne poseke je pregrnilo visoko rdeče ciprje ♪
- cirílica -e ž (ȋ) 1. pisava vzhodnih in dela južnih Slovanov: knjiga je tiskana v cirilici; pisana cirilica dela učencem težave 2. pog., slabš. srbskohrvatski jezik, srbohrvaščina: klel je v cirilici ♪
- cirkón tudi zirkón -a m (ọ̑) poldrag kamen modro zelene barve: prstan s cirkonom ♦ min. rudnina cirkonijev silikat ♪
- cirkulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cirkulacijo: cirkulacijski proces; cirkulacijske motnje ♦ strojn. cirkulacijsko mazanje mazanje, pri katerem kroži olje iz zbiralnika v ležaj in nazaj ♪
- cirkulár -ja m (ā) 1. dopis, obvestilo več ljudem o isti stvari; okrožnica: po konferenci so dobili cirkular po vseh razredih gimnazije / cirkular prinaša najnovejšo vest 2. pog. cirkularka: pognati cirkular ♪
- cirkuláren -rna -o prid. (ȃ) ki cirkulira, kroži, krožen: pošiljati svojim strankam cirkularna pisma ◊ les. cirkularna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; krožna žaga ♪
- cirkulárka -e ž (ȃ) stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo, krožna žaga: obrezovati deske s cirkularko / po okoliških vaseh žaga drva s cirkularko; jermen za cirkularko ♪
- cirkulírati -am nedov. (ȋ) knjiž. krožno se gibati; krožiti: kri cirkulira po telesu / zrak cirkulira / knjiga cirkulira med bralci cirkulirajóč -a -e: cirkulirajoča voda ♦ ekon. cirkulirajoči kapital kapital, ki v enem proizvodnem procesu prenese celotno svojo vrednost na proizvod ♪
- církus -a m (ȋ) 1. potujoče zabavišče z akrobati, šaljivci in dresiranimi živalmi: v mesto je prišel slaven cirkus; direktor cirkusa // prostor z napravami za cirkuške predstave, navadno pod šotorom: iti v cirkus / na travniku postavljajo cirkus // cirkuška predstava: videti cirkus 2. pog., ekspr. sitnost, hrup, zmeda: s teboj je zmeraj cirkus; kaj je treba tega cirkusa ∙ ekspr. ne delaj, ne zganjaj cirkusa! ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem 3. pri starih Rimljanih stavba s sedeži in z areno za tekmovanje ♪
- císta -e ž (ȋ) 1. med. mehurjasta tvorba s posebno steno in tekočo vsebino: operirati cisto; cista na jajčniku 2. biol. trden ovoj, s katerim se v neugodnih življenjskih razmerah obdajo nižje razviti organizmi: nekatere alge se obdajo s cistami 3. arheol. bronasta posoda valjaste oblike za shranjevanje dragocenosti ♪
- cistêrna -e ž (ȇ) 1. velika valjasta posoda za shranjevanje tekočin: cisterna pušča; prevažati v cisternah; vlak s cisternami bencina; cisterna za vino, mleko // vozilo z vgrajeno tako posodo: cisterna vozi vodo od hiše do hiše; avtomobilska, železniška cisterna; ladja cisterna; tovornjak cisterna 2. velik vodni zbiralnik, vodnjak: cisterna s kapnico; cisterna s kapaciteto sto tisoč litrov ♪
- citácija -e ž (á) zastar. vabilo, poziv, zlasti na sodišče ♪
- citadéla -e ž (ẹ̑) osrednji del trdnjave ali mesta, pripravljen za samostojno obrambo: s citadele je neprenehoma grmel top; poveljnik citadele; pren. parlament je takrat nehal biti citadela buržoazije ♪
- citáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na citat: citatni zgledi ♦ lingv. citatna beseda beseda iz tujega jezika ali iz narečja, ki se uporabi v kakem knjižnem jeziku v izvirni obliki ♪
- citatologíja -e ž (ȋ) nav. slabš. dokazovanje s sklicevanjem na citate: s citatologijo ubijati raziskujočo misel; zvodenela citatologija ♪
- cítira -e ž (ȋ) nar. rezijansko violina: igrati na citiro / velika citira violončelo ♪
- cítirati -am nedov. (ȋ) nar. rezijansko igrati (na) violino: citirati ob spremljavi velike citire ♪
- citoplázma -e ž (ȃ) biol. zdrizasti živi del celice, ki obdaja jedro: pri razmnoževanju z delitvijo se deli tudi citoplazma ♪
- citrónovec -vca m (ọ̑) južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi: cvetoči citronovci in oranževci ♦ bot. trilistni citronovec zimzeleni okrasni grm z limoni podobnimi neužitnimi plodovi, Poncirus trifoliata ♪
- citronovína -e ž (í) les citronovca: mizica iz citronovine ♪
- civíl -a m (ȋ) 1. v zvezi z v obleka, ki ni uniforma: preobleči se v civil; v spremstvu partizana pride starejši človek v civilu // civilno, nevojaško življenje: rekrut je bil v civilu kuhar; kaj si v civilu? pog. iti v civil zapustiti vojaško, policijsko, miličniško službo 2. pog. kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške; civilist: srečaval sem skoraj same civile ♪
- civílen -lna -o prid. (ȋ) 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče ◊ jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz
državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški ♪
- civilíst -a m (ȋ) kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške: med vojaštvom sem opazil civiliste / predsednik države je postal civilist ◊ jur. strokovnjak za civilno pravo ♪
- civilizácija -e ž (á) skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije // posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja ◊ zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe ♪
4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351