Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (4.076-4.100)



  1.      búren 1 -rna -o prid., búrnejši (ú ū) zelo glasen: buren smeh; burni klici; sprejeli so ga z burnim ploskanjem // poln nemira: burni časi, dogodki; imela je burno preteklost; burno življenje / bil je burne krvi // ki naglo in živahno poteka: buren polet industrije / burna debata, polemika búrno prisl.: srce mu burno bije; burno sta se pozdravila
  2.      búrež  -a m () nar., ekspr. vihrav, prepirljiv človek: to so ti bureži
  3.      búriti  -im nedov.) knjiž. 1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino; morje se je začelo buriti // vznemirjati, razvnemati: odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri; buriti domišljijo, duha 2. nepreh., redko razburjeno se premikati, divjati: buril je po sobi z nožem; pren. po žilah mu buri uporna kri; strast buri po človeku; življenje je še burilo v njem
  4.      búrja  -e ž (ú) 1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja; burja piska, žvižga; burja prepiha do kosti, razpiha oblake; mrzla, ostra burja; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja; pren. burja življenja 2. ekspr. razburjenje, vznemirjenje: kaj mu je, da je s tako burjo odšel; izjava je povzročila dosti burje 3. ekspr. vihrav človek: ne bodi burja; burja burjasta 4. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč
  5.      búrjast  -a -o prid. (ú) 1. nagel, vihrav v ravnanju: ne bodi tako burjast! burjasta ženska; ekspr. burja burjasta 2. poln burje, vetroven: burjasta zima búrjasto prisl.: ukrenite vendar kaj, je vzkliknil burjasto
  6.      búrjevka  -e ž (ú) zool. burnica: nad ladjo krožijo burjevke
  7.      búrkast  -a -o prid. () ki (rad) uganja burke: burkast godec // poln burk, šal: burkasti prizori; njegovo življenje je bilo burkasto búrkasto prisl.: burkasto poskakovati
  8.      búrklež  -a m () ekspr. neroden, nepripraven človek: ti si pravi burklež; burklež burklasti / kot psovka burklež jezični
  9.      burléska  -e ž (ẹ̑) lit. delo, ki na šaljiv, včasih grob način prikazuje življenje: napisati burlesko; v svoji burleski ne prizanaša nikomur // muz. skladba šaljivega značaja
  10.      búrov  -a -o prid. () med., v zvezi burova tableta, voda tableta, voda, ki se uporablja zlasti za odpravljanje otekline: kupiti burove tablete / burovi obkladki
  11.      búrovž  -a m (ú) 1. star. zvonec, ki ga nosi žival vodnica: krava pozvanja z burovžem 2. nar. dolenjsko, ekspr. neroden, vihrav človek: takih burovžev še nisem videl 3. zastar. ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; veliki voz
  12.      buršák  -a m (á) nav. slabš., nekdaj član nemškega visokošolskega društva; burš: za izzivanje buršakov se niso zmenili
  13.      búrševstvo  -a s () burševsko gibanje: takrat je zaživelo nemško burševstvo
  14.      buržoá  -ja [tudi -žua] m () knjiž., redko buržuj: proletarec in buržoa ne moreta živeti v slogi / malenkostni buržoa
  15.      buržoázen  -zna -o [tudi -žua-] prid. () nanašajoč se na buržoazijo: buržoazni razred; buržoazna država; buržoazna revolucija; buržoazne stranke / buržoazni nacionalizem; buržoazna ideologija / buržoazna miselnost ♦ polit. buržoazna demokracija politična ureditev z več strankami in parlamentu odgovorno vlado buržoázno prisl.: buržoazno orientiran intelektualec
  16.      buržoázno...  [tudi -žua-] prvi del zloženk () nanašajoč se na buržoazijo: buržoaznodemokratičen, buržoaznonacionalističen
  17.      buržúj  -a m () pripadnik buržoazije: nasprotja med delavci in buržuji; živijo kot buržuji // nav. slabš. premožen, brezskrbno živeč človek: mercedes imajo, buržuji / kot psovka prekleti buržuj
  18.      buržújstvo  -a s () redko 1. buržoazija: ameriško buržujstvo 2. nav. slabš. miselnost, lastnosti buržujev: moti ga njeno buržujstvo
  19.      bušák  -a m (á) slabš. slabo raščen vol ali bik: vozi z mršavim bušakom
  20.      búšel  -šla m (ú) angleška, ameriška votla mera za žito, približno 35 l: izvoziti milijon bušlov pšenice
  21.      búšiti  -im dov.) 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: voda buši iz votline; pren. smeh buši iz njega; jeza buši na dan 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušiti iz hiše; bušil je izza vogala; bušiti v sobo / bušiti pokonci; pren. kri buši v glavo // s silo se zadeti ob kaj: val buši ob skalo; veter je bušil v nas / smrad buši v obraz 3. preh., ekspr. s silo vreči: bušil je vanj prgišče peska / bušiti vase kozarec vina; pren. bušil je vanjo psovko; razjezil se je in bušil vanje: Tepci ● ekspr. bušiti na obraz s silo pasti; ekspr. bušiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
  22.      búškniti  -em dov.) raba peša 1. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: val buškne ob skalo 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buškniti skozi vrata; pren. kri mu buškne v glavo 3. preh., ekspr. s silo vreči: zgrabil je škaf in bušknil vodo po tleh 4. preh., redko suniti, dregniti: bušknil ga je v hrbet ● ekspr. buškniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
  23.      bútati  -am nedov.) 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna // ekspr. močno udarjati: butati po vratih 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš ● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči
  24.      butéljka  -e ž (ẹ̑) steklenica za kakovostna (bela) vina, 0,7 l: na mizi so stale tri prazne buteljke / naročiti, plačati buteljko; buteljka rizlinga // vsebina buteljke: izpila sta precej buteljk
  25.      butílen  -lna -o prid. () kem., v zvezi butilni alkohol butanol

   3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA