Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (3.126-3.150)



  1.      anonímen  -mna -o prid. () 1. ki ni naveden z imenom, brezimen: anonimni pošiljatelj pisma / anonimni ljudski pesnik; ostal je anonimen // pri katerem avtor ni naveden: anonimni članek; anonimna ovadba; dobiti anonimno pismo / anketa je bila anonimna / anonimna ljudska arhitektura 2. redko ki nima (slavnega) imena: iz anonimnega igralca amaterja se je razvil v zrelega umetnika anonímno prisl.: anonimno priobčiti članek
  2.      anonímnost  -i ž () stanje anonimnega človeka, brezimnost: dopisnikova anonimnost / anonimnost ovadbe / popolna anonimnost ljudskih tvorcev / stopil je iz anonimnosti svojega vsakdanjega življenja
  3.      ansámbel  -bla m (á) 1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel; amaterski ansambli; ansambel ljubljanske Drame; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade 2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji
  4.      antagoníst  -a m () kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik, tekmec: v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist; kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin ♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec
  5.      antánta  -e ž () zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante; boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni
  6.      antárktika  -e ž (á) polarno območje okoli južnega tečaja: raziskovalci antarktike
  7.      anténa  -e ž (ẹ̑) naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno; oddajna, sprejemna antena; radarska, radijska, televizijska antena; sobna, zunanja antena; pren. antene človeških čutov; umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti ◊ biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika
  8.      anténski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na anteno: antenski kabel; antenski steber radijske postaje; televizijski antenski stolp; ozemljiti antensko instalacijo
  9.      ántialkohólik  -a m (-ọ́) kdor je proti uživanju alkoholnih pijač: bil je znan kot antialkoholik
  10.      antibárbarus  -a m () knjiž. priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih barbarizmov: jezikovni brusi in antibarbarusi
  11.      antibiótik  -a m (ọ́) zdravilo, ki uničuje ali zavira rast mikroorganizmov: tovarna zdravil je dala na tržišče nov antibiotik; zdraviti z antibiotiki; penicilin in drugi antibiotiki; delovanje antibiotika ♦ farm. antibiotiki širokega spektra
  12.      anticipácija  -e ž (á) knjiž. domnevanje vnaprej; predvidevanje, predpostavljanje: njegove misli so genialne anticipacije sodobnih dognanj; anticipacija naprednejše bodočnosti / Prešeren je anticipacija jezikovne zrelosti, ki je bila dosežena šele z moderno ◊ ekon. anticipacija plačevanje ali jemanje vnaprej; anticipacija davkov; muz. anticipacija predčasno pojavljanje tona ali tonov pred akordom, h kateremu spadajo
  13.      antíčnost  -i ž () lastnost, značilnost antičnega: izrazita antičnost uprizorjene tragedije
  14.      ántifašízem  -zma m (-) nazor, gibanje proti fašizmu: obdolžili so jih antifašizma
  15.      antifebrín  -a m () farm. zdravilo proti vročini pri živalih
  16.      ántifevdálen  -lna -o prid. (-) ki je proti fevdalcem ali fevdalizmu: revolucionarna in izrazito antifevdalna miselnost; antifevdalna gibanja v 16. stoletju
  17.      ántifitóftoren  -rna -o prid. (-ọ̑) v zvezi antifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih antifitoftorne službe
  18.      ántigén  -a m (-ẹ̑) biol. snov, ki povzroča v organizmu nastajanje protiteles: živalski strupi so antigeni za človeka
  19.      antilópa  -e ž (ọ̑) hitra stepska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v Afriki: čreda antilop ♦ zool. indijska antilopa antilopa, pri kateri ima rogove samo samec, Antilope cervicapra; antilopa oriks antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel
  20.      ántimatêrija  -e ž (-é) fiz. iz antidelcev sestavljena materija: ugibanja o obstoju antimaterije v vesolju; ob združitvi materije in antimaterije bi nastala močna eksplozija
  21.      ántimilitarístičen  -čna -o prid. (-í) ki je proti militarizmu: ta film je izrazito antimilitarističen; razvile naj bi se antimilitaristične in demokratske sile
  22.      antinomíja  -e ž () knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah; človeške, razredne antinomije; nerazrešljive antinomije; antinomije v družbi ♦ filoz. protislovje logičnega zakona s samim seboj
  23.      antipód  -a m (ọ̑) kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu; njegov idejni, politični antipod; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji ♦ geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble
  24.      ántisemitízem  -zma m (-) nazor, gibanje, ki je proti semitom, Židom: zavračati antisemitizem; val antisemitizma
  25.      ántisemítski  -a -o prid. (-) ki je proti semitom, Židom: antisemitski časopisi; antisemitska propaganda

   3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA