Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (2.926-2.950)


  1.      adekváten  -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema adekvátno prisl.: adekvatno se izraziti ♪
  2.      adépt  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti ♪
  3.      administratíva  -e ž (ȋ) redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa ♪
  4.      administratúra  -e ž (ȗ) rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa ♪
  5.      adnéks  -a m (ẹ̑) med. kar se drži česa, privesek: maternični adneksi ♪
  6.      adráš  -a m (á) bot. hrast z zimzelenimi listi; črnika ♪
  7.      ádrica  -e ž (ā) nar. koroško ruta, rutica: na glavi je imela židano adrico ♪
  8.      adsorbènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) fiz. adsorpcijsko sredstvo: kot adsorbent se uporablja živalsko oglje ♪
  9.      adstrát  -a m (ȃ) lingv. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku ♪
  10.      adstríngens  -a m (ȋ) farm. snov, ki zožuje površinske krvne žilice: galun, tanin je adstringens ♪
  11.      advènt  -ênta m, mest. ed. tudi advéntu (ȅ é) rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu ♪
  12.      advokát  -a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema ♪
  13.      aeróben  -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje ♪
  14.      aeróbika  -e ž (ọ̄) telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko; vaditelj aerobike ♪
  15.      aerobióza  -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika ♪
  16.      áerodinámičen  in aêrodinámičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile // ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike áerodinámično in aêrodinámično prisl.: aerodinamično oblikovano vozilo ♪
  17.      aerofág  -a m (ȃ) med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo ♪
  18.      aerofagíja  -e ž (ȋ) med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak ♪
  19.      áerofotografíja  in aêrofotografíja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) fotografiranje iz zraka: aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti // fotografski posnetek iz zraka ♪
  20.      aeronávtika  -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko // veda o letenju po zraku ♪
  21.      aeroplán  -a m (ȃ) raba peša motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: aeroplan se dvigne, kroži; dvomotorni aeroplan; ropot aeroplana ♪
  22.      àfigurálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten ♪
  23.      afiliácija  -e ž (á) ekon. pridružitev, pripojitev družbe ali podjetja drugi družbi ali podjetju: afiliacija banke ♪
  24.      afiliírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. pridružiti, pripojiti: komunalno banko afiliirati k narodni afiliíran -a -o: afiliirano podjetje ♪
  25.      afinitéta  -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo ◊ geom. lastnost afino povezanih tvorb ♪

   2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA