Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ži (2.826-2.850)
- zazíb -a m (ȋ) premik telesa sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: zazib zibelke; rahel zazib ♪
- zazibálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) preprosta pesem v enakomernem ritmu za uspavanje otroka, peta ob zibanju: zibala ga je in mu pela zazibalko ♪
- zazíbati tudi zazibáti -ljem in -am, in zazíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) 1. narediti, da se kaj enakomerno premika sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: zazibati zibelko / veter je zazibal jambor 2. navadno s prislovnim določilom z zibanjem povzročiti, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo: zazibati otroka v spanje / enakomerno drdranje koles jih je zazibalo v prijetno dremavico // ekspr. s čim prijetnim sploh povzročiti, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo: prijetna toplota ga je zazibala v sladke sanje; vino ga je zazibalo v brezskrbnost / pesem jih je zazibala
v spomine zazíbati se tudi zazibáti se, in zazíbati se 1. enakomerno se premakniti sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: čoln se je zazibal in splul od brega; pri hoji se nekoliko zazibati; ekspr. žitno klasje se je zazibalo v vetru 2. ekspr. s čim prijetnim polagoma priti v stanje, kot ga izraža določilo: prevzelo jo je veselo upanje in zazibala se je v lepe sanje ● ekspr. ob tem vprašanju so se mu zazibala tla pod nogami občutil je negotovost, ogroženost; ekspr. zazibal se je po sobi zibajoč se začel hoditi ♪
- zazibávati -am nedov. (ȃ) navadno s prislovnim določilom z zibanjem povzročati, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo: pesem ga je zazibavala v miren sen ∙ ekspr. z uspavanko zazibavati otroka uspavati // ekspr. s čim prijetnim sploh povzročati, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo: te misli so ga zazibavale v prijetno dremavico / zazibavati koga v iluzije zazibávati se ekspr. s čim prijetnim polagoma prihajati v stanje, kot ga izraža določilo: zazibavati se v sanjarjenje, spomine ♪
- zazíbniti se -em se dov. (í ȋ) knjiž. zazibati se: čoln se je rahlo zazibnil ♪
- zazidálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zazidavo: zazidalni red / zazidalno področje področje, določeno za zazidavo; zazidalna parcela zazidljiva parcela ∙ knjiž. tak zazidalni način združuje modernizem in tradicionalizem način zidanja, pozidave ♦ urb. zazidalni načrt načrt, ki podrobno določa zazidalne in proste površine manjšega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo ♪
- zazídanost -i ž (í) lastnost, značilnost zazidanega: preprečiti pregosto zazidanost področja ♪
- zazídati tudi zazidáti -am dov. (í á í) 1. z zidanjem narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati: pri obnovi so zazidali vse line; zazidati okno, vrata / zazidati odprtine pod streho // z zidanjem narediti, da je kaj zaprto, nedostopno: zazidati celico, stolp / z visokim zidom so dvorišče skoraj povsem zazidali // z zidanjem narediti a) da kaj ni dostopno: zazidati zaklad / zazidati dragocenosti v steno b) nekdaj da kdo mora ostati, kjer je: za kazen so ga živega zazidali / zazidati koga v stolp 2. z zidanjem stavb zapolniti prostor: zazidati vrzel med hišami / ni dovolil, da bi zazidali njive in travnik; zazidati obrežje s turističnimi objekti // ekspr. z zidanjem stavb porabiti, zapraviti: zazidati veliko denarja / vse svoje prihranke je zazidal v hišo 3. z zidanjem, s postavitvijo zidu onemogočiti: zazidati komu dovoz / zazidati komu razgled, svetlobo ● publ. zazidati novo naselje sezidati, zgraditi; redko zazidati kam spominsko ploščo vzidati zazídan -a -o: zazidano okno; polovica zemljišča je že zazidana ♪
- zazidáva -e ž (ȃ) 1. glagolnik od zazidati: nasprotovati zazidavi polja; napraviti makete za zazidavo; predlog za zazidavo; parcele, namenjene zazidavi / material za zazidavo oken / obsoditi koga na zazidavo 2. kar je določeno z načinom zazidave, gradnje in razporejenostjo objektov: gosta zazidava v mestnem središču; obcestna zazidava; tipično srednjeveška zazidava mesta / atrijska, vrstna zazidava; blokovna zazidava ♦ urb. nizka zazidava z enoetažnimi ali dvoetažnimi stanovanjskimi stavbami ♪
- zazidávati -am nedov. (ȃ) 1. z zidanjem delati, da kak prostor v čem preneha obstajati: zazidavati line 2. z zidanjem stavb zapolnjevati prostor: zazidavati gradbene vrzeli / nepremišljeno zazidavati kmetijska zemljišča ♪
- zazidljív -a -o prid. (ȋ í) ki se more, sme zazidati: zazidljiva parcela; zemljišče ni zazidljivo ♪
- zazidljívost -i ž (í) lastnost, značilnost zazidljivega: potrdilo o zazidljivosti parcele ♪
- zazijáti -ám dov. (á ȃ) 1. ekspr. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): zaradi slabe izdelave so okna hitro zazijala / čevlji so ob strani zazijali podplat se je odtrgal od zgornjega dela // razmeroma široko se odpreti: porinil je, da so vrata nastežaj zazijala / od presenečenja so ji zazijala usta / razpoke v čolnu so še bolj zazijale so se še povečale // z odprtjem, razmikom česa nastati: na čelu mu je zazijala velika rana; v steni je zazijala razpoka 2. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: pod planincem je zazijal prepad; pren. v nas je zazijala praznina 3. slabš.
široko odpreti usta, kljun: ko je slišal novico, je zazijal; od začudenja je kar zazijal; petelin zazija od vročine // zazehati: od časa do časa je zazijal 4. slabš. zakričati, zavpiti: zazijati od bolečine ● slabš. iz oči ji je zazijal strah po očeh se je videlo, da jo je strah; ekspr. pred njim je nenadoma zazijalo težko vprašanje se je pojavilo zazijáti se slabš. nepremično, navadno radovedno se zagledati: zazijal se je v izložbo; zazijati se za kom; kam si se zazijal / zazijal se je v mlado deklico zaljubil ♪
- zazímiti -im dov. (ȋ ȋ) agr. narediti, da pride kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo: zazimiti pridelke, vrtnice; zazimiti v klet ♦ čeb. zazimiti čebele ♪
- zazímljenje -a s (ȋ) glagolnik od zazimiti: zazimljenje sadja / zazimljenje čebel ♪
- zazírati se -am se nedov. (ȋ ȋ) knjiž. upirati, usmerjati pogled kam; gledati: zazirati se skozi okno; zazirati se v daljavo / začudeno so se zazirali v nas; pren., ekspr. zazirati se v prihodnost ♪
- zažíg -a m (ȋ) glagolnik od zažgati: zažig drv / zažig ognja / zažig kadila ♪
- zažigálec -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor kaj zažiga: zažigalec smeti, trave / zažigalec možnarjev 2. star. požigalec: zažigalca še niso našli ♪
- zažigálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zažiganje: zažigalna naprava; zažigalna snov / zažigalna bomba, mina / zažigalna vrvica vžigalna vrvica ♪
- zažigálnica -e ž (ȃ) zastar. vžigalna vrvica: puške so vžigali z zažigalnicami ♪
- zažigálnik -a m (ȃ) knjiž. vžigalnik: prižgati z zažigalnikom / aktivirati bombo z zažigalnikom ♪
- zažigálo -a s (á) knjiž. vžigalo: prižgati z zažigalom / nekdaj dolgo železno zažigalo za možnarje ♪
- zažíganje -a s (ȋ) glagolnik od zažigati: zažiganje slame / zažiganje ognja / zažiganje knjig ♪
- zažígati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, povzročati, da kaj zagori: zažigati drva, slamo / zažigati ogenj / zažigati možnarje / star. zažigati cigareto, pipo prižigati; pren., ekspr. zažigati v srcih ljubezen ∙ ob prihodu Turkov so zažigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki // dajati kaj na ogenj, žerjavico, da tli in oddaja dim, vonj: zažigati brinove jagode, kadilo / v krščanskem okolju zažigati oljkove vejice ob grmenju 2. z ognjem, plamenom uničevati: zažigati dračje, vejevje; zažigati hiše, knjige 3. knjiž. razvnemati, spodbujati: zažigati upor / njegove
besede zažigajo smeh ♪
- zažíngati -am dov. (ȋ) nižje pog. zapeti: fantje so veselo zažingali; zažingati pesem ♪
2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926