Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (2.776-2.800)


  1.      zadolžítev  -tve [u̯ž] ž (ȋ) glagolnik od zadolžiti se: z zadolžitvijo rešiti podjetje / izogniti se davčnim zadolžitvam davčnim obveznostim; višina zadolžitve dolga, dolgov // publ. kar je kdo dolžen storiti, opraviti, navadno v zvezi s svojim poklicem, položajem, pripadnostjo; naloga, dolžnost: dobiti, imeti, izvršiti zadolžitev; sprejeti funkcijo kot politično zadolžitev / nove zadolžitve odstavljenih vodilnih delavcev funkcije, službe ♪
  2.      zadolžíti se  -ím se [u̯ž] dov., zadólži se; zadólžil se (ȋ í) postati komu dolžen določeno vsoto denarja: vzel bo predujem na plačo ali pa se bo zadolžil; zadolžiti se za veliko vsoto; zadolžiti se pri prijatelju; država se je zelo zadolžila / ekspr. do vratu, čez glavo se zadolžiti zelo ● zastar. s svojim ravnanjem se je zadolžil v njihovih očeh pregrešil zadolžíti 1. publ. narediti, da je kdo dolžen storiti, opraviti kaj: odbor ga je zadolžil, da pripravi sklepe za prihodnjo sejo / zadolžiti koga za članke z zgodovinsko tematiko naložiti mu skrb; zadolžiti koga za izvršitev naloge naložiti komu nalogo // imenovati, zaposliti za opravljanje česa: na novo so zadolžili dve medicinski sestri; zadolžili so ga za organizatorja gibanja 2. knjiž. s pozitivnim dejanjem narediti, da je kdo moralno dolžen storiti, opraviti kaj: s svojo smrtjo je zadolžil soborce 3. zastar. zakriviti, zagrešiti: obžaloval je vse, kar je zadolžil 4. adm. narediti, da je kdo odgovoren za kaj: zadolžiti prejemnika za prevzeto blago ● zastar. zadolžiti posestvo zastaviti zadolžèn -êna -o: zadolžen gospodar; zadolžen je za izdelavo načrta; zadolženo posestvo ∙ publ. uradno je zadolžen za ministrovo varnost odgovoren; publ. zadolžen je za obrambna vprašanja pristojen za obravnavo obrambnih vprašanj ♪
  3.      zagáziti  -im dov., zagázila in zagazíla (á ȃ) 1. iti, stopiti v kaj mehkega, udirajočega se: zagaziti v blato; zagaziti do kolen v sneg / zagaziti po zasneženi stezi 2. ekspr. zaiti: hodi previdno, da kam ne zagaziš / zagaziti v težave ● ekspr. globoko je zagazil moralno, gospodarsko je zelo propadel; ekspr. do vratu je zagazil v dolgove zelo se je zadolžil ♪
  4.      zagrozíti  -ím dov., zagrózil (ȋ í) obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega: zagrozil mu je, da se bo maščeval; zagroziti komu s kaznijo, tožbo / le čakaj, mu je zagrozil // zastrašujoče zamahniti s čim: zagroziti komu s palico, pestjo zagrozíti se zastar. razjeziti se: ko je to slišal, se je zagrozil nad njim zagrožèn -êna -o: zagrožena kazen ♪
  5.      zajezikáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. predrzno reči, povedati: zajezikal je nekaj grdega; nesramno zajezikati / lažeš, mu je zajezikala ♪
  6.      zajezítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zajeziti: zajezitev hudournika, reke / zajezitev epidemije / zajezitev prometa / velikost, višina zajezitve ♪
  7.      zajezíti  -ím dov., zajêzi in zajézi; zajézil (ȋ í) 1. narediti oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje: vaščani so zajezili potok / kamenje je zajezilo studenec // narediti oviro, pregrado vodi, usmeriti jo: zajeziti povodenj 2. narediti, da se kaj ne širi, narašča: zajeziti epidemijo, požar / zajeziti dolgove / zajeziti rast prebivalstva / zajeziti jezo, strah koga zajezíti se nabrati se zaradi ovire, ki preprečuje, ovira odtekanje: voda se je zajezila in vdrla v hiše / množica se je zajezila pred vrati zajezèn -êna -o: zajezen rečni tok ♪
  8.      zajezítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zajezitev: zajezitveni nasip; zajezitvena naprava / zajezitvena dela / zajezitvena višina ♦ grad. zajezitveno jezero jezero, nastalo z zajezitvijo, da se vzdržuje vodna gladina na določeni višini ♪
  9.      zajéžiti se  -im se tudi zaježíti se -ím se dov., zajéži se; zajéžil se (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) zastar. naježiti se: psu se je zaježila dlaka ♪
  10.      zakrémžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti gube, poteze kot pri joku: zakremžiti usta; obraz se mu zakremži / ustnice se mu zakremžijo v posmeh zakrémžiti se slabš. zajokati: zakremžiti se od bolečine ♪
  11.      zakrléžiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. zakrneti: plodovi so se zakrležili, preden so dozoreli / miselno se zakrležiti zakrléžen -a -o: zakrleženo drevje ♪
  12.      zakrožíti  in zakróžiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. začeti krožiti: okrog zemlje bo zakrožil nov satelit / zrak spet zakroži 2. nav. ekspr. narediti pri premiku krogu podobno pot: nad njimi zakroži orel / plesalca zakrožita nekajkrat po dvorani / zakrožiti s klobukom, z roko po zraku narediti gib v obliki kroga 3. ekspr. začeti prehajati od ene osebe k drugi: kozarec zakroži iz rok v roke / zakrožiti s pogledom po pokrajini 4. ekspr. dati čemu obliko kroga, dela kroga: artist zakroži telo / zakrožiti roke v skodelico ● ekspr. živahno mu zakroži kri (po žilah) postane živahen, sproščen; redko okrog ustnic mu zakroži vesel nasmeh zaigra; star. pevci so zakrožili veselo pesem zapeli; redko z nakupom parcel zakrožiti zemljišče zaokrožiti ♪
  13.      zaktivizírati  -am dov. (ȋ) spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: prizadevati si zaktivizirati prebivalce naselja; zaktivizirati učence pri pouku / zaktivizirati mišljenje ♪
  14.      zalkoholizírati  -am dov. (ȋ) dodati čemu alkohol: zalkoholizirati kompot zalkoholizíran -a -o opit, pijan: zalkoholiziran človek; že zjutraj je bil zalkoholiziran ♪
  15.      založíti  -ím dov., zalóžil (ȋ í) 1. s polaganjem česa zakriti, obdati kaj: založiti krompir; okna so založili z vrečami peska 2. s polaganjem česa narediti kaj neprehodno, nedostopno: založiti vhod; založiti stopnišče s starim pohištvom // s polaganjem česa napolniti, porabiti prostor: pisalno mizo je založil s knjigami; založiti sobo z ropotijo / založiti prazne prostore v zaboju s papirjem 3. položiti, dati kaj kam tako, da se ne ve, kje je: nekam je založil ključ; ne najdem očal, najbrž sem jih založil; dokument se je založil 4. z dajanjem, pošiljanjem narediti, da kdo lahko razpolaga s čim: založiti koga z denarjem, s hrano; dobro so jih založili za na pot / založiti trg z modnimi izdelki; v pristanišču se ladja založi z gorivom; trgovina se je založila z različnim blagom / ekspr. založil se je z lahkotnim branjem oskrbel; pren. založiti se s potrpljenjem 5. dati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: ti kar vzemi, bom jaz založil; založiti za darilo; založiti tisoč dinarjev // dati, plačati za kaj, kar se pozneje vrne: založiti varščino; založiti denar za stroške // star. dati, plačati za kaj: rad ima tisto, za kar je založil svoj denar 6. dati denar za izhajanje in prodajanje česa: založiti knjigo / založiti izdajo slovarja / kot del naslovne strani, kolofona založil L. Schwentner; založila Državna založba Slovenije 7. star. naložiti, vložiti: del denarja je založil v zemljo; založiti glavnico 8. star. prigrizniti, pojesti: založiti še malo kruha, pečenke / pred odhodom bi bilo dobro še kaj založiti ● star. založil mu je klofuto dal; star. založil mu je eno okrog ušes udaril ga je; star. založiti besedo za koga zavzeti se za koga; jamčiti za koga; zastar. za dolg založiti posestvo zastaviti ◊ igr. založiti (karto) dati nezaželeno nadštevilno karto v talon založíti se ekspr. nasititi se, najesti se: dali so jim skledo žgancev, da so se pošteno založili; najbrž se je že kje založil, zato ni lačen ◊ igr. založiti se zmotiti se pri dajanju nadštevilnih kart v talon založèn -êna -o: založeni denar; biti za zimo dobro založen s premogom; s papirji založena miza; iskati založeno stvar ∙ dobro založena trgovina ki ima za prodajo veliko količino raznovrstnega blaga ♪
  16.      zamežíkati  -am [mǝž in mež] dov. (ȋ) 1. večkrat zapreti in odpreti oči: zamežikal je zaradi nenadne svetlobe; začudeno zamežikati / zamežikati z očmi 2. ekspr. začeti utripati: leva smerna luč na avtomobilu je enakomerno zamežikala / na nebu so zamežikale zvezde ♪
  17.      zamežíkniti  -em [mǝž in mež] dov. (í ȋ) 1. večkrat zapreti in odpreti oči: pomel si je oči in zamežiknil / veselo zamežikniti z očmi 2. pomežikniti: skrivaj mu je zamežiknila ♪
  18.      zamlakúžiti se  -im se dov. (ū ȗ) redko postati mlakužast: zaradi deževja se je polje zamlakužilo ● star. zemljišče se je zamlakužilo zamočvirilo; ekspr. vse se je zamlakužilo je moralno propadlo, postalo pokvarjeno zamlakúžen -a -o: zamlakužena cesta ♪
  19.      zamrazíti  -ím tudi zamráziti -im dov., zamrázil (ȋ í; ā ȃ) nav. 3. os., knjiž. 1. brezoseb. začutiti mraz, drgetanje: ko je zapihal veter, ga je zamrazilo; zamrazilo ga je po hrbtu, po vsem telesu; ob tej misli ga je zamrazilo 2. povzročiti občutek mraza: veter jih je zamrazil / težka slutnja ga je zamrazila zamražèn -êna -o tudi zamrážen -a -o in zamrazèn -êna -o tudi zamrázen -a -o premražen: zamraženi vrabci ♪
  20.      zamréžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. opremiti z mrežo: zamrežiti okno / knjiž. zamrežiti igrišče obdati, ograditi z mrežo 2. zvijačno pridobiti si čustveno naklonjenost, zaupanje koga; omrežiti: ta ženska ga je zamrežila ● knjiž. ribiči so zamrežili jato rib zajeli z mrežo zamréžen -a -o: zamreženo okno ♪
  21.      zamrzíti  -ím dov., zamŕzil (ȋ í) knjiž. (zelo) zasovražiti: zamrzil je soseda; zamrzila je vojno zamrzíti se z dajalnikom postati zoprn: delo se mu je zamrzilo ♪
  22.      zanalizírati  -am dov. (ȋ) narediti analizo, razčleniti: zanalizirati besedilo; podrobno zanalizirati gospodarske razmere / zanalizirati motive za tako ravnanje presoditi, oceniti ♪
  23.      zanožíti  -ím dov., zanóžil (ȋ í) šport. dati, dvigniti nogo nazaj: prednožiti in zanožiti zanožèn -êna -o: visoko zanožena noga ♪
  24.      zaobkrožíti  in zaobkróžiti -im dov. (ȋ ọ́) knjiž. obkrožiti: zaobkrožiti številko ♪
  25.      zaokrožítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zaokrožiti: zaokrožitev robov / zaokrožitev zemljišča / vsebinska zaokrožitev pripovedi ♪

   2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA