Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (2.676-2.700)



  1.      vevka  -e ž () vrtn. poletna solata z valjasto glavo: vezivka in rezivka
  2.      vevnost  -i ž () značilnost vezivnega: vezivnost lepila, malte
  3.      vevo  -a s (í) 1. snov, sredstvo za vezanje: narediti kit iz krede in veziva; kamni so zloženi v zid brez veziva; mehko, trdno vezivo; jajčni beljak kot vezivo; apno, cement in druga veziva / barvno, keramično vezivo; oljna veziva; pren. vezivo zgodbe ♦ grad. hidravlično vezivo ki se v vodi strdi; kem. anorganska in organska veziva 2. biol. tkivo z veliko vlaknate medceličnine, ki ima mehanske, obrambne in presnovne funkcije: vezivo je čvrsto, rahlo; poškodovati vezivo / embrionalno, podkožno vezivo 3. redko kar se uporablja za vezanje; vez: iz jute so naredili vezivo za privezovanje trt; srobot, vrvi in druga veziva 4. knjiž. vezenje: ukvarjala se je z vezivom
  4.      žica  -e ž (é) manjšalnica od veža: stopiti v vežico ∙ mrliška vežica prostor na pokopališču, v katerem leži mrlič na mrtvaškem odruetn. vhodni prostor z ognjiščem v bohinjski hiši
  5.      žiti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) postajati vegast, kriv: deske se na soncu vežijo
  6.      virtuózinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od virtuoz: koncert znane virtuozinje / virtuozinja na violino / virtuozinja v tenisu
  7.      viržínka  -e ž () tanjša, daljša cigara s slamico, ki se pred kajenjem izvleče: kaditi viržinko; havane in viržinke
  8.      viskoziméter  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje viskoznosti: vliti tekočino v viskozimeter
  9.      viskozitéta  -e ž (ẹ̑) fiz. viskoznost: viskoziteta barv, lakov, olja
  10.      vistavijski  -a -o prid. () film. nanašajoč se na snemanje na filmski trak, ki teče vodoravno skozi kamero, in ustrezno projiciranje na široko platno: vistavizijski film / vistavizijska tehnika
  11.      višjegimnajec  -jca m () nekdaj učenec višjih razredov osemletne gimnazije: prireditve višjegimnazijcev
  12.      vitaminirati  -am nedov. in dov. () knjiž. dodajati vitamine: vitaminizirati mleko vitaminiran -a -o: vitaminiziran kruh; vitaminizirana margarina
  13.      vija  -e ž () 1. vidna zaznava brez stvarne podlage, privid: doživljati, imeti vizijo; vizije uživalcev mamil // zaznava prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov: verjeti vizijam; sanjske vizije preteklih, prihodnjih dogodkov; vizije jasnovidcev 2. notranje doživetje česa, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo, videnje: vizije so pri njem izrinile logično sklepanje; preroška vizija pesnika; vizije atomske vojne / v viziji je videl stroj, ki si ga je zamislil 3. izmišljena, fantazijska podoba (česa): slikar je ustvaril kompozicijo iz vizij; fantastična vizija resničnosti v pesmi; z glasbo upodobiti vizijo morja 4. navadno s prilastkom predstava o tem, kakšna naj bi kaka stvar (v prihodnosti) bila: uresničiti je hotel svojo vizijo sveta; dolgoročna vizija razvoja gospodarstva; Platonova vizija države // knjiž. dojemanje, razumevanje: renesančna vizija človeka; pesem izraža harmonično vizijo narave ◊ psih. psihedelična vizija; psiht. vizija vidna halucinacija, zlasti religiozno mistična; rel. vizija notranje doživetje, izkustvo česa nadnaravnega brez posredovanja čutnih organov; videnje
  14.      vijski  -a -o prid. () nanašajoč se na vizijo: vizijsko doživljanje / povzdigniti resničnost v vizijsko podobo
  15.      vizionár  -ja m (á) 1. kdor je sposoben notranje doživeti kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: štejejo ga med velike filozofe in vizionarje tega stoletja; idealistični, reformatorski vizionarji; vizionarji razvoja človeške družbe; pesnik vizionar 2. knjiž. kdor je sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov; jasnovidec: napovedi vizionarjev
  16.      vizionáren  -rna -o prid. (ā) 1. sposoben notranje doživeti kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: vizionaren pesnik, znanstvenik // ki izraža, kaže kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: vizionarna pesem / upodabljati resničnost v vizionarnih podobah; slikar je ustvaril vizionarno pokrajino / vizionarni cilji, načrti 2. knjiž. sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov; jasnoviden: dekle je vizionarno / imeti vizionarno moč vizionárno prisl.: vizionarno napovedati kaj
  17.      vizionárka  -e ž (á) ženska oblika od vizionar: pesnica vizionarka / knjiž. napovedi vizionarke jasnovidne ženske
  18.      vizionárnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost vizionarnega: vizionarnost pesnikov / prehod od vizionarnosti v psihološko analizo
  19.      vizionárski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na vizionarje ali vizionarstvo: vizionarsko doživljanje / vizionarski načrti; vizionarska politika / pripisujejo mu vizionarske sposobnosti jasnovidne
  20.      vizionárstvo  -a s () notranje doživetje česa, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: umetniško vizionarstvo; utopično vizionarstvo / politično vizionarstvo ∙ knjiž. verjame v svoje vizionarstvo jasnovidnost
  21.      vir  -ja m (í) 1. naprava za naravnavanje navadno merilnega instrumenta na opazovani predmet, točko: vizirji na daljnogledih geodetskih instrumentov; vizir pri fotografskem aparatu ♦ voj. pripomoček iz koncentričnih obročev za namerjanje strelnega orožja na cilj 2. nekdaj premični del šlema, ki zakriva, varuje obraz: spustiti vizir; šlem z vizirjem 3. premični del čelade, ki varuje obraz: čelada z mrežastim vizirjem
  22.      viranje  -a s () glagolnik od vizirati: streljali so brez viziranja; natančnost viziranja / sposoben je tudi drugačnega viziranja sveta
  23.      virati  -am nedov. in dov. () 1. naravnavati vizir na opazovani predmet, točko: vizirati vrh gore 2. knjiž., ekspr. opazovati, obravnavati: vizirati svet in sebe / vizirati literaturo skozi ideološka očala viran -a -o: svet, viziran z očmi pisatelja
  24.      viren  -rna -o prid. () nanašajoč se na viziranje: vizirne priprave ♦ arhit. vizirni križ priprava v obliki črke T za preprosto umerjanje višin med danimi točkami
  25.      vita  -e ž () 1. vsakodnevni zdravniški obhod in pregled bolnikov v bolnišnici: opraviti vizito; iti na vizito; pregledati bolnika pri viziti / glavna vizita 2. knjiž. uradni pregled, preiskava: izogniti se viziti na meji; pri hišni viziti najti nedovoljene predmete ● zastar. hoditi na vizite na obiske

   2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA