Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (2.576-2.600)



  1.      trúžica  -e ž (ú) star. krstica: mrtvi otrok v tružici / tružica pri slamoreznici korito
  2.      tržìč  -íča tudižič -a m ( í; ) manjšalnica od trg: kvadratast tržič pred cerkvijo / tržiči in mesteca
  3.      tržíšče  -a s (í) 1. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev; trg: izgubiti, publ. osvojiti tržišče; razširiti tržišče za svoje izdelke; ekspr. tuje blago poplavlja tržišče; izvažati na tuja tržišča / zahteve tržišča 2. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: tržišče se sprošča, umirja; vplivati na tržišče z uvozom / lokalno, mednarodno tržišče; naftno, turistično tržišče; tržišče bombaža / izdelovati za tržišče / dati, ekspr. vreči izdelek na tržišče v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje 3. redko (živilski) trg, tržnica: tržišče za branjevke ◊ ekon. intervenirati na tržišču; devizno tržišče; tržišče delovne sile trg delovne sile
  4.      tržíščen  -čna -o prid. () tržen: tržiščne raziskave / tržiščne ovire
  5.      tržíški  -a -o prid. () nanašajoč se na Tržič: tržiški čevljarji ♦ gastr. tržiški maslovnik maslovnik iz moke, zakuhane v kislo smetano, in jajc
  6.      žiti  -im nedov. () star. 1. trgovati, prekupčevati: dal ga je študirat, da bi bolje gospodaril in tržil; tržiti z lesom, vinom 2. prodajati: tržiti vino v tujino / včeraj je dobro tržil
  7.      tujeječen  -čna -o prid. () nanašajoč se na tuji jezik: tujejezični prebivalci / tujejezične knjige / tujejezični zapis besede ♦ šol. tujejezični pouk pouk, ki ni v maternem jeziku
  8.      tvéziti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) neustalj. tvesti: kaj vse so tvezili po mestu / tveziti komu laži
  9.      ublažítev  -tve ž () glagolnik od ublažiti: ublažitev bolečine / ublažitev posledic nesreče / ublažitev kazni
  10.      ublažíti  -ím dov., ublážil ( í) 1. narediti kaj manj a) neprijetno, hudo: z obkladki ublažiti bolečine / ublažiti posledice / ublažiti kazen b) neprijetno, boleče: ublažiti padec, udarec c) ostro, negativno: ublažiti kritiko, stališče 2. narediti, da se kaj pojavlja a) v manj izraziti obliki: ublažiti pritisk / ublažiti ovinek b) v manj visoki stopnji: ublažiti jezo, žejo / ublažiti učinek kisline 3. knjiž. narediti kaj blago, milo: sreča mu je ublažila obraz ublažèn -êna -o: s humorjem ublažena satira
  11.      ubóžica  -e ž (ọ̑) ekspr. usmiljenja, pomilovanja vredna ženska: ubožica že dolgo boleha / kot nagovor ti ubožica, kaj si morala prestati
  12.      udeležítev  -tve ž () udeležba: udeležitev lova
  13.      udeležíti se  -ím se dov., tudi udeléži se; udeléžil se ( í) biti eden od osebkov kake dejavnosti: pogreba se je udeležilo veliko ljudi; udeležiti se bitke, seje, tekmovanja / volitev se ni mogel udeležiti udeležíti knjiž. pritegniti, zaplesti: udeležiti še druge pri pogovoru udeležèn -êna -o in udeléžen -a -o 1. deležnik od udeležiti se: biti udeležen pri družbenem dogajanju; pri vlomu je bil udeležen tudi on; neposredno udeležen 2. ki ima delež pri čem: biti z določenim zneskom udeležen pri glavnici podjetja
  14.      ujeti  -ím dov., ujézil ( í) spraviti v jezo: če ga ujeziš, te še udari; ujeziti koga s pripombo / ujezilo me je, ker ni prišel / kar ga bolj ujezi, to mu rečem razjezi ujeti se začutiti, izraziti jezo: ujezil se je in odvrgel orodje; ujeziti se zaradi koga, česa / ujeziti se na koga, kaj razjeziti se / ali boš že nehal, se je ujezil
  15.      ujúžiti se  -im se dov.) postati pod vplivom južnega vetra toplejši: vreme se je ujužilo; brezoseb. po novem letu se je ujužilo / sneg se je ujužil postal razmehčan, topeč se
  16.      univerzalirati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti, da postane kaj univerzalno, splošno: pisatelj problem univerzalizira
  17.      univerziáda  -e ž () šport. mednarodne športne prireditve študentov, organizirane vsaki dve leti: sodelovati na univerziadi / zimska univerziada
  18.      univerzitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na univerzo: univerzitetno poslopje / univerzitetni študij / univerzitetna knjižnica / univerzitetno mesto / univerzitetni predavatelj, profesor
  19.      univerzitétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor ima visokošolsko izobrazbo: zbrali so se sami univerzitetniki
  20.      uobráziti  -im dov., uobrážen (ā ) zastar. izoblikovati: uobraziti oči na kipu
  21.      uravnotéžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka: uravnotežiti skodelici tehtnice; ko se je presedel, se je čoln uravnotežil ♦ navt. uravnotežiti ladjo razmestiti tovor, gorivo, zaloge na ladji tako, da je stabilna 2. spraviti v stanje, v katerem so a) nasprotujoče si sile enako velike, močne: uravnotežiti vojaške sile v svetu b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene: uravnotežiti izdatke in dohodke, izdatke z dohodki / uravnotežiti kompozicijo // spraviti v stanje umirjenosti, duševne skladnosti; uravnovesiti: doživetje ga je duševno spet uravnotežilo; čustveno se uravnotežiti 3. teh. namestiti, izoblikovati kaj glede na težo tako, da pri vrtenju, delovanju ne nastajajo nepravilni, nezaželeni tresljaji, nihljaji: uravnotežiti kolesa avtomobila; uravnotežiti krila letala; uravnotežiti motor, stroj / dinamično, statično uravnotežiti uravnotéžen -a -o: pameten, uravnotežen človek; izdatki so uravnoteženi z dohodki; prisl.: gospodarstvo se razvija uravnoteženo
  22.      urbaniranost  -i ž () urb. značilnost urbaniziranega: urbaniziranost naselja / stopnja urbaniziranosti stopnja naseljenosti, določena z deležem mestnega prebivalstva
  23.      urbanirati  -am nedov. in dov. () urb. delati, povzročati, da postaja kaj mestno, mestno urejeno: urbanizirati naselje, vas / urbanizirati družbo urbanirati se postajati mesten, mestno urejen: okolica mesta se hitro urbanizira urbaniran -a -o: urbanizirana družba; naselje je urbanizirano
  24.      urbarirati  -am nedov. in dov. () zgod., v fevdalizmu pridobivati neuporabna tla za poljedelsko obdelovanje: krčiti gozdove, izsuševati močvirja in na druge načine urbarizirati zemljišča
  25.      uslužíti  in uslúžiti -im dov. ( ú) zastar. narediti uslugo, ustreči: s to knjigo je matica uslužila svojim članom uslužíti se in uslúžiti se iti v službo: uslužiti se pri kmetu za pastirja / uslužiti se k notarju

   2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA