Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ži (25.424-25.448)
- zófa -e ž (ọ̑) oblazinjeno ležišče brez stranic, navadno ozko in z dvignjenim zglavjem: sesti na zofo; ležati na zofi; usnjena, žametna zofa ♪
- Zóisov -a -o [cojz-] prid. (ọ̑) bot., v zvezi Zoisova zvončica in zoisova zvončica nizka alpska rastlina z modrimi cveti, Campanula zoysii ♪
- zóo zóa m (ọ̑) publ. živalski vrt: obiskati zoo; v zou so dobili novega slona ♪
- zoo... ali zóo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na živali ali živalstvo: zoocenoza, zoologija ♪
- zoogén -a -o prid. (ẹ̑) geol. ki je nastal iz ostankov zlasti nižjih živali: zoogena kamnina; zoogena usedlina ♪
- zóogeografíja -e ž (ọ̑-ȋ) veda o geografski razširjenosti živali ♪
- zóogeográfski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na zoogeografijo: živalstvo zoogeografske enote / zoogeografska karta ♪
- zookloréla -e ž (ẹ̑) bot. enocelična alga, ki živi v sožitju z nekaterimi živalmi, zlasti s spužvami in trdoživnjaki, Zoochlorella ♪
- zoológ -a m (ọ̑) strokovnjak za zoologijo: zoologi si prizadevajo za rešitev izumirajočih živali; botaniki in zoologi ♪
- zoologíja -e ž (ȋ) veda o živalih, živaloslovje: dognanja zoologije / profesor zoologije ♪
- zoolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zoologijo: zoološka raziskovanja / zoološki strokovni izrazi / zoološke vrste / zoološka zbirka v muzeju; zoološki vrt zemljišče, na katerem se gojijo živali zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene; živalski vrt ♪
- zoonóza -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen živali, ki se prenaša tudi na človeka: preprečevanje in zatiranje zoonoz ♪
- zóoplánkton -a m (ọ̑-ȃ) biol. živalski mikroorganizmi, ki lebdijo v vodi, živalski plankton: fitoplankton in zooplankton ♪
- zóotéhnika -e ž (ọ̑-ẹ́) veda o reji in gospodarskem izkoriščanju domačih živali: razvoj zootehnike ♪
- zóper [pǝr] predl. (ọ̑) s tožilnikom 1. za izražanje odpora, sovražnosti; proti: nahujskali so jih zoper nas; ljudstvo se je dvignilo zoper voditelje; nastopiti zoper rasno razlikovanje / boriti se zoper sovražnika s sovražnikom 2. za izražanje nasprotovanja, nesoglašanja: izreči se zoper deklaracijo; zoper predlaganega kandidata je bilo samo nekaj prisotnih; protestirati zoper nove zakone 3. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: cepiti otroke zoper davico; posebnega zdravila zoper gripo ni / ukrepati zoper draginjo; rakete zoper točo 4. za izražanje neujemanja z merilom, vodilom: to je zoper običaje; delati zoper pravila, predpise; to se je zgodilo zoper njegovo voljo / pregrešila se je zoper vsa pravila vljudnosti 5. za izražanje odnosa do česa: biti neodporen zoper okužbo; ta snov je
odporna zoper ogenj ♪
- zoper... ali zóper... [pǝr] predpona v sestavljenkah (ọ̑) za izražanje a) nasprotovanja, odpora: zoperkatoliški, zopermeščanski b) nasprotja, nasprotovanja: zopernaraven, zoperživljenjski ♪
- zoperstáviti -im [pǝr] dov. (á ȃ) knjiž. postaviti kaj proti čemu drugemu: sanjam je zoperstavil resnično življenje zoperstáviti se upreti se: zoperstavil se je strogemu očetu; zoperstaviti se z orožjem / zoperstaviti se usodi ♪
- zópet prisl. (ọ̑) 1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: zopet so tukaj; po dolgem času je zopet obiskal domači kraj; kdaj se boste zopet oglasili; zopet nas je prehitel / začeti zopet vse od začetka // ekspr. izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega: zopet hodi po travi; le kdo zopet trka / že zopet davki 2. ekspr., v zvezi zopet in zopet izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja: to vprašanje se zopet in zopet pojavlja; zopet in zopet bi jih poslušala; zopet in zopet so se tožili / svetovali so mu, naj odstopi. On pa zopet in zopet, da ne 3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede, v zvezi z in, pa izraža intenzivnost dejanja: brala je in zopet brala / opozarjamo in zopet opozarjamo, da tako ne bo šlo več // izraža veliko količino,
visoko stopnjo: že leto in zopet leto je minilo; ne razločimo drugega kakor luči pa zopet luči 4. nav. ekspr., navadno okrepljen poudarja nasprotje: nekateri so bili za odločno dejanje, drugi pa zopet niso hoteli tvegati; radi so ga imeli, ker je bil veselega značaja, kar zopet oni niso bili / pridelek ni velik, pa zopet ne majhen / v vezniški rabi nekateri uživajo v petju, zopet drugi v plesu 5. ekspr., okrepljen poudarja zanikano trditev, ugotovitev: samo poučnih knjig pa zopet ne moremo brati; tako hudo pa zopet ni; tako brez težav, kot mislite, pa zopet nismo / ne boste nagajali, ne in zopet ne ♪
- zóprnost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost zoprnega: zoprnost mraza; vzbujati občutek zoprnosti / zoprnost glasu / zoprnost vsiljivega človeka // kar je zoprno: biti kos vsem zoprnostim; doživeti veliko zoprnosti ● knjiž. med ljudmi ni bilo nobenih zoprnosti nasprotij; knjiž. do fanta je čutila neko zoprnost odpor ♪
- zoráti zôrjem in zórjem dov., zôrji zorjíte; zorál (á ó, ọ́) 1. zrahljati zemljo s plugom: zorati ledino, njivo; zorati in pobranati / zorati za ozimino 2. z oranjem narediti: zorati brazdo; pren. skrb mu je zorala gube na čelu ● redko zorati cesto splužiti zorán -a -o: pot do vasi še ni zorana; zorano polje; prim. izorati ♪
- zóren 1 -rna -o prid., zórnejši (ọ̄) 1. nanašajoč se na zoro: zorna svetloba / nad travniki je ležala zorna meglica jutranja // star. zgodnji: zorna pomlad; zorno jutro / zorna mladost ♦ rel. zorna maša prva maša na božič 2. star. mladostno svež in lep: zorni mladenič / dekličin zorni obraz // svetel, jasen, čist: zorni dnevi mladosti; zorna modrina / zorna bodočnost zórno prisl.: lica se ji zorno bleščijo ♪
- zóren 2 -rna -o prid. (ọ̄) publ., v zvezi zorni kot izhodišče, osnova za presojanje česa: dogodek smo obravnavali z različnih zornih kotov; pod tem zornim kotom ◊ fiz. zorni kot kot, v katerem se vidi telo s prostim očesom; (normalna) zorna razdalja razdalja, iz katere se vidi predmet z najmanjšim naporom; zorno polje del prostora, ki ga obseže oko ali optična priprava ♪
- zorênje -a s (é) glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja ♦ obrt. zorenje gline hranjenje zdrobljene gline, zlasti opečne, v betonski jami, da postane ta enakomerno vlažna in zrnata ♪
- zoréti -ím nedov., zôrel in zorèl in zorél (ẹ́ í) 1. z rastjo, razvojem prihajati do zrelosti: pšenica zori; grozdje je začelo zoreti / cvet zori v sad; pren. v glavi mu zori nov načrt; ta sklep je vedno bolj zorel v nas // dosegati potrebno, ustrezno kakovost: pustiti sir, da zori / gnoj zori v kupu; pren. dobra misel počasi zori ∙ tvor zori gnoj v njem se zbira in mehča ♦ čeb. med zori 2. dobivati dokončno podobo, razvijati se: fantje so zoreli v može; duševno, spolno zoreti / človek z leti zori; igralka je zorela v umetnico / knjiž.: pobude za upor kmetov so zorele celo stoletje; poletni večer počasi zori v noč prehaja; zunaj je zorel avgust bil, se bližal koncu zorèč -éča -e: zoreče sadje, žito ♪
- zorílnica -e ž (ȋ) prostor za dozorevanje sadja, zoritev živil: zgraditi zorilnico in več hladilnic; zorilnica sira; zorilnica za banane ♪
25.299 25.324 25.349 25.374 25.399 25.424 25.449 25.474 25.499 25.524