Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (24.649-24.673)


  1.      zaplánkati  -am dov. (ȃ) pog. ograditi s plotom: zaplankati pašnik; pren. zaplankati koga v ozek duhovni krog zaplánkan -a -o 1. deležnik od zaplankati: zaplankana pot; zaplankano dvorišče 2. ekspr. oddaljen, odročen: zaplankana dežela, vas 3. slabš. nerazgledan, omejen: zaplankan človek; imeti koga za zaplankanega / zaplankano življenje ♪
  2.      zaplapoláti  -ám dov. (á ȃ) 1. viseč se valujoče večkrat premakniti zaradi premikanja zraka: ob vsakem sunku vetra so zastave zaplapolale / popustili so vezi, da so jadra zaplapolala v vetru začela plapolati // plapolajoč se pojaviti: na hišah so zaplapolale zastave 2. zagoreti z močnim, sem in tja premikajočim se plamenom: ogenj v peči zaplapola / plameni so zaplapolali 3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: v očeh mu je zaplapolal strah; upanje je zaplapolalo v njem ● ekspr. petelin zaplapola s perutmi zamahne; ekspr. srce mu je zaplapolalo začelo močno biti ♪
  3.      záplata  in zapláta -e ž (á; ȃ) 1. manjši kos blaga, usnja za prekrivanje, nadomeščanje raztrganega, izrabljenega dela: pribiti zaplato na preluknjan podplat; prišiti usnjeno zaplato na rokav / ekspr. obleka z zaplato na zaplato zelo zakrpana obleka 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno zaplati: na njivi se kažejo rjave zaplate; po hribih so ležale zaplate snega; zaplate trave med skalami 3. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: skozi drevje so videli zaplato neba / kupil si je hišo in zaplato njive ♪
  4.      zapláti  -póljem dov., zapôlji zapoljíte; zaplál in zaplàl (á ọ́) 1. napeti se in upasti: nosnice so mu zaplale od jeze / knjiž. prsi so ji zaplale // knjiž. zavalovati: morski valovi so zaplali / kri zapolje po žilah, v žilah začne teči, krožiti 2. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom začeti se širiti, prihajati: svež zrak je zaplal v sobo / veseli glasovi so zaplali po dvorani 3. knjiž., ekspr. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: v njem je zaplala velika moč; sovraštvo, upanje je zaplalo v njihovih srcih; strah je zaplal v njenih očeh ● knjiž., ekspr. kri mu je zaplala v glavo, lica zardel je; knjiž., ekspr. srce mu je zaplalo, ko jo je zagledal začelo močno biti; knjiž., ekspr. v dolini je zaplalo novo življenje je postalo zelo živahno, razgibano ♪
  5.      zaplávati  -am dov. (ȃ) 1. začeti plavati: šel je v vodo in zaplaval / zaplaval je v globoko vodo / ladja, splav zaplava po morju // plavajoč se usmeriti, iti kam: labod je zaplaval proti bregu; ribe so zaplavale naravnost v mrežo / zeblo ga je in zaplaval je na obalo // plavajoč se pojaviti: po nebu so zaplavali beli oblaki / nad travnikom je zaplavala rahla megla 2. ekspr. lahkotno, mirno iti, oditi: prepevaje je zaplavala iz sobe / iz visoke trave je zaplaval fazan zletel; avtomobil je zaplaval na pločnik počasi zapeljal; plesalci so zaplavali po dvorani počasi, lahkotno zaplesali 3. krajši čas plavati: odrasli so se sončili, otroci pa so malo zaplavali / zapihalo je in listje je zaplavalo po zraku 4. nav. ekspr. začeti se širiti, razširjati: vonj po bezgu je zaplaval skozi okno / veseli glasovi so zaplavali po prostoru; ubrano zvonjenje je zaplavalo po dolini se je razleglo 5. ekspr., v zvezi z v postati deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: zaplavati v navdušenje, sanjarjenje, srečo / zaplavati v težaven položaj // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: zaplavala sta v pogovor; zaplavati v reševanje problema 6. žarg. postati negotov v kakem delu, kaki dejavnosti: prvo dejanje so odigrali uspešno, v drugem pa so igralci zaplavali ● ekspr. njegove misli so zaplavale v preteklost začel je premišljevati o preteklosti; knjiž., ekspr. njegove oči so zaplavale v daljavo zagledal, zastrmel se je; ekspr. njene oči so zaplavale v solzah postale solzne; ekspr. pogovor je zaplaval v mirnejše vode se je pomiril; ekspr. stvari so zaplavale v stare vode se niso nič spremenile; ekspr. zaplaval je z rokami po zraku zakrilil; ekspr. zaplavati s tokom začeti misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje ♪
  6.      zapléčje  -a s (ẹ̑) 1. del živali ob plečih, za pleči: krava s širokim zaplečjem 2. knjiž. ozadje: občinstvo je bilo v zaplečju ♪
  7.      zapléčnik  -a m (ẹ̑) 1. etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: na svatbo so prišli tudi zaplečniki 2. žarg. kdor prisostvuje igri s kartami, šahovski igri, posegajoč vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: za tekmovalci so stali zaplečniki in se vmešavali v igro ♪
  8.      zapleníti  in zapléniti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. odvzeti premoženje ali del premoženja kot del kazni: zapleniti komu hišo, zemljišče; zaplenili so jim vse nepremičnine, premoženje // uradno odvzeti kaj sploh: borci so zaplenili sovražniku orožje, živila; na meji so cariniki zaplenili večjo količino mamil / gusarji so zaplenili trgovsko ladjo uplenili 2. odvzeti pravico do razpečavanja določenih tiskanih stvari: zapleniti vse izvode časopisa, knjige / cenzura je zaplenila članek zaplénjen -a -o: zadnja številka revije je bila zaplenjena; zaplenjeno orožje ♪
  9.      zaplésati  in zaplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. začeti plesati: prvi plesni pari so že zaplesali; prijela sta se za roke in zaplesala / medved se je postavil na zadnje noge in zaplesal // plesaje izvesti: zaplesali so nekaj valčkov, potem pa prešli na moderne plese; za vajo jim je zaplesal več figur // krajši čas plesati: včasih rad malo zapleše / prosil jo je, naj zapleše z njim 2. plesaje iti, se premakniti: zaplesala sta z enega konca dvorane do drugega / ekspr. skoraj zaplesal je do vrat // ekspr. lahkotno se premikajoč iti, se premakniti: natakar je zaplesal mimo / lastovka je zaplesala okrog njegove glave; metulj je zaplesal nad travnikom 3. ekspr. lahkotno se premikajoč pojaviti se: prve snežinke so zaplesale / po licu ji je zaplesal porogljiv nasmeh; pren. v glavi so mu zaplesale črne misli 4. ekspr. neurejeno se večkrat premakniti, navadno sem in tja: udaril je po mizi, da so skodelice zaplesale; sod je ob vsakem sunku zaplesal na vozu / avtomobil je zaplesal po cesti zaneslo ga je 5. ekspr. močno zapihati: hud orkan je zaplesal nad dolino 6. pog. obračunati, spopasti se: če ga boš pretepal, bova midva zaplesala ● ekspr. črke, številke so mu zaplesale pred očmi pri branju, gledanju je dobil občutek, da niso pri miru; ekspr. pogled mu je zaplesal po prostoru pogledal je; ekspr. zdelo se mu je, kot da je vsa soba zaplesala okrog njega se zavrtela; ekspr. zaplesal je vse, kar je imel s plesanjem, veseljačenjem zapravil; ekspr. če je tako, bomo drugače zaplesali z njimi začeli drugače, strožje delati, ravnati zaplésati se in zaplesáti se plešoč se zadržati kje predolgo: zaplesala se je pozno v noč ♪
  10.      zaplêsti  -plêtem dov., zaplêtel in zaplétel zaplêtla, stil. zaplèl zaplêla (é) 1. s pletenjem zadelati, zakrpati: zaplesti luknjo v košu / zaplesti stare košare; zaplesti preluknjano mrežo z žico / ekspr. bršljan je zapletel line v zidu (rastoč) zakril // narediti zaključno vrsto, zaključek pri pletenju, kvačkanju: zaplesti nogavico 2. narediti, da kaj pride v kaj prepletenega, ovirajočega: zaplesti lase v navijalke; zaplesti nogo v žico ∙ ekspr. zaplesti koga v svoje mreže zvijačno si pridobiti naklonjenost koga; zvijačno pridobiti koga za kaj 3. narediti, da je kaj nepravilno, neurejeno prepleteno, zvito: zaplesti trakove, verigo; veter je zapletel vrvi 4. narediti kaj tako, da se težko uredi, razreši: ta dogodek je položaj še bolj zapletel; po nepotrebnem zaplesti zadevo; zaplesti komu življenje // narediti, da postane kaj težko razumljivo, dojemljivo: zaplesti uganko; zaplesti odgovor // narediti, da ima kaj številne, med seboj različno povezane elemente: svojo pripoved, zgodbo je zelo zapletel 5. ekspr., v zvezi z v narediti, povzročiti, da postane kdo udeležen pri čem: zaplesti državo v vojno; zaplesti koga v kako zadevo, zaroto; zaplesti se v škandal // narediti, povzročiti, da je kdo deležen česa: zaplesti koga v neprijetnosti, težave // z glagolskim samostalnikom narediti, povzročiti, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zaplesti otroka v igro; zaplesti koga v pogovor; zaplesti se v prepir 6. lit. postopno začeti dogajanje: pisatelj je zapletel zgodbo v romanu; dejanje se zaplete in stopnjuje do vrha / zaplesti dramsko dogajanje zaplêsti se 1. postati nepravilno, neurejeno prepleten, zvit: vrvi so se tako zapletle, da jih ni bilo mogoče razvozlati / prsti obeh rok so se zapletli med seboj prepletli; smuči so se zapletle prekrižale 2. priti v kaj prepletenega, ovirajočega: pri hoji se je zapletel med trnje, žico / listje se ji je zapletlo v lase / muha se je zapletla v pajkovo mrežo ujela 3. postati tak, da se težko uredi, razreši: politična nasprotja so se zelo zapletla; položaj, problem se je popolnoma zapletel / njeno življenje se je zapletlo 4. ekspr. priti v ljubezensko razmerje s kom: zapletel se je s precej mlajšo žensko / zapletla se je v razmerje z njim začela imeti 5. priti v stanje, ko se ne more jasno, logično misliti, se izražati: pri opisovanju dogodka se je zapletel / brezoseb. v mislih se mu je zapletlo / pri odgovarjanju na vprašanja se je zapletel se je zmedel, je pomešal stvari ● ekspr. jezik se mu je zapletel ni mogel izgovoriti, povedati gladko; ekspr. zapletel se je s čudnimi ljudmi se začel družiti, sodelovati z njimi zapletèn -êna -o 1. deležnik od zaplesti: biti zapleten v zaroto; s protjem zapletena košara; zapletena nit, vrv 2. ekspr. ki se težko uredi, razreši: zapleten položaj, primer, problem; razreševati zapletena vprašanja // ki se težko razume, dojame: zapletena naloga, uganka 3. ki ima številne, med seboj različno povezane elemente: zapleten stroj; zapletena priprava / zapleten pojav, postopek, proces; zapletena zgradba organizma / to je zapletena zgodba; prisl.: zapleteno sestavljen, zgrajen; sam.: rešiti kaj zapletenega ♪
  11.      zaplétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. s pletenjem zadelovati, krpati: zapletati luknje v košari / zapletati star koš z vitrami / ekspr. brajda zapleta okno (rastoč) zakriva 2. delati, da je kaj nepravilno, neurejeno prepleteno, zvito: zapletati vrvi / veter ji je zapletal dolge lase 3. delati kaj tako, da se težko uredi, razreši: zapletati problem, vprašanje, zadevo; še tako preproste stvari zapleta // delati, da postane kaj težko razumljivo, dojemljivo: svoje pripovedovanje, zgodbo zelo zapleta 4. ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da postane kdo udeležen pri čem: zapletati koga v neprijetno stvar, zadevo; zapletati se v zaroto // delati, povzročati, da je kdo deležen česa: zapletati koga v neprijetnosti; zapletati se v težave // z glagolskim samostalnikom delati, povzročati, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zapletati otroka v igro; zapletati koga v pogovor; zapletati se v razpravo 5. lit. postopno začenjati dogajanje: zapletati roman ● zapletati steklenico opletati; zapletati venec v lase vpletati zaplétati se 1. postajati nepravilno, neurejeno prepleten, zvit: niti so se zaradi dolžine zapletale; vrvi so se pri zvijanju zapletale 2. prihajati v kaj prepletenega, ovirajočega: zapletati se v gosto grmičevje in padati 3. postajati tak, da se težko uredi, razreši: odnosi so se vse bolj zapletali; položaj v državi se je začel zapletati; stvari se zelo zapletajo / pogovor se je zapletal je postajal vse bolj kočljiv 4. ekspr. prihajati v ljubezensko razmerje s kom: vse preveč se zapleta s to žensko / zapletati se v razmerje s kom začenjati imeti 5. ekspr. prihajati v stanje, ko se ne more jasno, logično misliti, se izražati: med pripovedovanjem se je zapletal / misli se mu zapletajo / zapletati se v protislovja protislovno se izražati ● ekspr. beseda, jezik se mu zapleta ne izgovarja, govori gladko; ekspr. zapleta se v njegove mreže začenja podlegati njegovim zvijačam; ekspr. omotičen se zapleta po cesti opotekaje se hodi; pes se mu zapleta pod nogami mota; slabš. zapleta se z neznanim moškim druži se, sodeluje zapletajóč -a -e: zapletajoč se mednarodni položaj; zapletajoče se noge ♪
  12.      zapletênost  -i ž (é) lastnost, značilnost zapletenega: upoštevati zapletenost položaja, problema, vprašanja; zapletenost spora / zapletenost delovanja računalnika; zapletenost zgradbe organizma; zapletenost življenja ♪
  13.      zapletljáj  -a m (ȃ) dogodek, dejstvo, ki zavira, otežuje normalen potek česa: pri prestopu meje so nastali, nastopili zapletljaji; praznovanje je minilo brez zapletljajev; njegovo življenje je polno zapletljajev // navadno s prilastkom zapletena, težko razrešljiva zadeva; zaplet: ta dogodek je povzročil nove zapletljaje; razrešiti diplomatski, politični, vojni zapletljaj ♪
  14.      zaplevéliti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti, da se kaj zaraste, prekrije s plevelom: s slabim obdelovanjem je njivo zaplevelil / mak je zaplevelil žito začel rasti med žitom zaplevéliti se zarasti, prekriti se s plevelom: vrt se je zaplevelil; njiva z redkim posevkom se zapleveli / travnik se je zaplevelil z regratom zaplevéljen -a -o: zapleveljena njiva ♪
  15.      zaplézati  -am dov. (ẹ̑) začeti plezati: zaplezati na drevo / pogumno zaplezati v strmino zaplézati se pri plezanju zaiti, priti v nevaren, brezizhoden položaj: alpinistična odprava se je v Himalaji zaplezala zaplézan -a -o: reševati zaplezane plezalce ♪
  16.      zaplíniti  -im dov. (í ȋ) s plinom razkužiti: zapliniti bolniško sobo; zapliniti garjavo žival ● njegovo družino so v taborišču zaplinili usmrtili s plinom zaplíniti se postati poln plina, plinov: rov se je zaradi pomanjkljivega zračenja zaplinil zaplínjen -a -o: zaplinjena jama; zaplinjeno stanovanje ♪
  17.      zaplódek  -dka m (ọ̑) kar nastane z oploditvijo: vzeti živali zaplodek iz telesa // ekspr. zametek, zasnova: to so prvi zaplodki sodstva ● nizko fant je njegov zaplodek otrok ♪
  18.      zaplodíti  -ím dov., zaplódil (ȋ í) 1. z oploditvijo povzročiti nastanek novega, navadno živalskega osebka: izbrani samec je zaplodil številne potomce / nizko zaploditi otroka spočeti // redko oploditi: bik je zaplodil kravo 2. narediti, da kaka žival začne kje živeti in se razmnoževati: zaploditi ovce na otoku zaplodíti se z razmnoževanjem začeti živeti kje: na otoku so se zaplodili zajci / v stanovanju so se zaplodili molji zaredili / ekspr. plevel se hitro zaplodi zaseje zaplojèn -êna -o: v težkih časih zaplojeni otroci ♪
  19.      zaplôskati  -am dov. (ȏ) večkrat udariti z dlanjo ob dlan: snela je rokavice in zaploskala / zaploskati z rokami // z udarjanjem dlani ob dlan izraziti navdušenje, odobravanje: občinstvo je navdušeno zaploskalo / zaploskati govorniku ♪
  20.      zaplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi zaplovíte (ú ó, ú) 1. začeti pluti: dvignili so sidro in zapluli / jadrnica je zaplula z vetrom // ploveč se usmeriti, iti kam: ladja je zaplula k obali, skozi preliv, v pristanišče / ekspr. ptica je zaplula po zraku zletela / ekspr. temni oblaki so zapluli čez nebo so se pojavili na njem 2. ekspr. lahkotno, mirno iti, oditi: neslišno je zaplula po preprogi 3. ekspr. začeti se širiti, razširjati: vonj po pečenki je zaplul v sobo / njegov glas je zaplul po prostoru 4. ekspr., v zvezi z v postati deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: zapluti v nezmernost / dežela je zaplula v nasprotja / zapluti v spanec zaspati ● ekspr. življenje je zaplulo v stare vode stvari se niso nič spremenile ♪
  21.      zapnênje  -a s (é) redko poapnenje: zapnenje žil ♪
  22.      zapnéti  -ím dov. (ẹ́ í) redko poapneti: žile zapnijo zapnèl in zapnél -éla -o: zapnela mesta na pljučih ♪
  23.      zapodíti  -ím dov., zapódil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: zapoditi koga iz hiše; v jezi je zapodil sina od doma; če pride, ga bomo zapodili / zapoditi psa s palico b) da kdo kam gre, pride: zapoditi otroke domov / zapoditi ovce na pašnik c) da začne kdo kaj delati: zapoditi koga delat, učit 2. z glagolskim samostalnikom povzročiti premikanje, kot ga določa samostalnik: zapoditi konja v galop / zapoditi sovražnika v beg 3. pog. vreči, zagnati: zapoditi kamen v koga / zapodil je čevlje pod klop / zapoditi komu kroglo v glavo izstreliti / nož mu je zapodil naravnost v srce zasadil ● ekspr. zapoditi žalostne misli pregnati, odpoditi; ekspr. zapodili so ga iz službe odpovedali so mu službo; pog. na prazni cesti je zapodil začel hitro voziti zapodíti se ekspr. 1. začeti se hitro premikati: učenci so se zapodili iz razreda; zapoditi se proti domu; zapodil se je po stopnicah navzdol; zapoditi se za kom // skočiti, pognati se: zapoditi se čez potok; zapoditi se na konja; zapoditi se komu pod noge 2. preh., s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: zapodil se je vanj in ga udaril; sovražnik se je zapodil nad sestradano vojsko / zapoditi se komu v lase zlasati ga ♪
  24.      zapogíbati  -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. dajati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot: zapogibati rob blaga 2. delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko; upogibati: zapogibati veje ♪
  25.      zapogníti  -pógnem tudi -pôgnem dov. (ȋ ọ́, ó) 1. dati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot: zapogniti vogal lista, rjuhe; dvakrat zapogniti rob; zapogniti navznoter / zapogniti pločevino 2. narediti, povzročiti, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko; upogniti: zapogniti poganjek rastline; polkrožno zapogniti zapógnjen tudi zapôgnjen -a -o: zapognjena rjuha; zapognjena veja ∙ miza z zapognjenimi nogami ukrivljenimi ♪

   24.524 24.549 24.574 24.599 24.624 24.649 24.674 24.699 24.724 24.749  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA