Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ži (23.874-23.898)
- vsèčlôvek -éka m ed. in dv. (ȅ-ó ȅ-ẹ́) knjiž. kdor združuje v sebi vse pozitivne lastnosti človeka: pisatelj ni nikoli izgubil vere v človeka, povzdignil ga je celo v vsečloveka; ljubeči vsečlovek ♪
- vsèčlovéški -a -o prid. (ȅ-ẹ́) nanašajoč se na vse ljudi, človeštvo: vsečloveške prvine v kulturi / to raziskovanje ima vsečloveški pomen; umetnost je mednarodna in vsečloveška / vsečloveška misel ♪
- vsèdržáven -vna -o prid. (ȅ-á) nanašajoč se na vso državo: zagovarjati vsedržavne interese; vsedržavni problemi / organizirati vsedržavno konferenco; prirediti vsedržavno razstavo ♪
- vsèêno prisl. (ȅ-é) 1. v povedni rabi izraža, da kaj koga ne vznemirja, ne prizadeva: naj spletkari, nam je vseeno; vseeno jim je, če se narod razdeli na dva tabora; meni je vseeno, kako živi; čisto, popolnoma vseeno ji je, kaj bodo rekli drugi / naj ga povabim? Meni je vseeno // izraža, da se ne daje prednost kateri od možnosti: vseeno mi je, kaj boste posadili: sadno drevje ali ribez; vseeno je, če plačajo v stotakih ali petdesetakih / elipt., pog. dajte mi kaj jesti, vseeno, kruh ali kaj drugega // izraža, da je kaj nepomembno: za njegov razvoj ni vseeno, kaj bere; prej bi morali to vedeti, zdaj je vseeno / ekspr. zmečkali si boste obleko. Saj je vseeno 2. izraža nasprotje s prej povedanim: bil je dober delavec, a je moral vseeno oditi; iz vljudnosti se je branil, nazadnje pa je vseeno sprejel ponudbo; čeprav niso bili utrujeni, so vseeno prenehali delati / tega ne
boste več rabili, če pa vseeno, me pokličite; ni treba priti, zdaj je vse v redu. Vseeno hvala kljub temu, vendarle / v vezniški rabi uspel je, vseeno ni zadovoljen 3. z oslabljenim pomenom izraža pridržek: da ne boste rekli, da sem skop, vam bom vseeno dal tisočak; menil je, da bi bilo vseeno dobro pogledati, kaj delajo živali 4. v medmetni rabi izraža neupoštevanje, zavrnitev prej povedanega: zelo si je prizadeval. Vseeno, ni naredil, pa konec; dosti dela sem imel in nisem utegnil k vam. Vseeno, morali bi si vzeti čas ♪
- vsèênost -i ž (ȅ-é) knjiž. ravnodušnost, brezbrižnost: loteva se je vseenost; pomagati komu, da se reši nevednosti, vseenosti, životarjenja ♪
- vsejéd -a -e prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z rastlinami in mesom: medved je vsejed; vsejede živali ♪
- vsejédec -dca m (ẹ̑) vsejeda žival: rastlinojedci, mesojedci in vsejedci ♪
- vsékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vsekati znamenje v les / vsekati stopnice v skalo / vsekati cesto v hrib / ekspr. prašičji čekani so mu vsekali nekaj hudih ran naredili, zadali; pren., ekspr. globoko v srce se mu je vsekala ta misel ♦ alp. s cepinom vsekati stopinje v led vsékan -a -o: v kamen vsekan napis; v živo skalo vsekana pot ♪
- vsèkrížem in vsè krížem prisl. (ȅ-ȋ) 1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh: polena so bila nametana vsekrižem; trava je vsekrižem pohojena; vsekrižem razpeljane žice / vsekrižem zloženi snopi na vozu / tavati vsekrižem po gozdu v različnih smereh // izraža neurejenost razporeditve česa: v strugi vsekrižem ležijo skale; vsekrižem stoječe hiše 2. izraža neurejenost potekanja česa: gostje so vsekrižem govorili in si napijali; vsekrižem streljati // ekspr. nejasno, zmedeno: vsekrižem mu je pripovedoval, kaj se je zgodilo 3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi: vsekrižem se prepirati ♪
- vsèlej prisl. (ȅ) 1. izraža pojavitev, ponovitev ob vsakem primeru, vsaki priložnosti: kadar je prišel, so mu vselej dali jesti in piti; vselej se je napil, če ga je kaj hudo ujezilo; včasih je pod nogami počila vejica. Takrat sva vselej obstala; večkrat je pogledal proti njej in vselej so se njune oči srečale; ko smo bili v težavah, so še vselej prišli na pomoč // izraža pojavitev, ponovitev ob vseh primerih, vseh priložnostih: pod Triglavom vselej dežuje z viharjem; vselej so za vse dolžili njega; na dopust gredo vselej v isti kraj 2. izraža popolno neomejenost na kak čas: to knjigo so vselej s spoštovanjem jemali v roke; narodno vprašanje je bilo vselej v središču pozornosti politike; zlato je bilo vselej drago // v zvezi z za izraža dokončnost, nepreklicnost: mnoge živali so za vselej izginile s
sveta / priti domov za vselej / ekspr.: nehati, prepovedati enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; zapomniti si enkrat za vselej zelo temeljito 3. v vseh primerkih, primerih: nosni votlini nista vselej enaki; ženski klobuk je vselej nekaj posebnega; novo vselej raste iz starega ● evfem. izdihniti za vselej umreti; nizko za vselej zamašiti komu usta ubiti ga; knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive ♪
- vsèléten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) redko celoleten: vseletni dohodki / organizirati vseletno šolo ♪
- vselíti vsélim dov. (ȋ ẹ́) narediti, da kdo pride prebivat v kak prostor, stavbo: vseliti družino v prazno stanovanje vselíti se priti prebivat v kak prostor, stavbo: vseliti se v prazno hišo, novo stanovanje; pren., ekspr. v srce se mu je vselil nemir, strah vséljen -a -o: vseljen blok; večina študentov je že vseljena ♪
- vsèljúdski -a -o prid. (ȅ-ȗ) nanašajoč se na vse ljudstvo: organizirati vseljudski odpor; vseljudska vstaja; vseljudsko gibanje / ekspr. vseljudsko zborovanje ljudsko ♪
- vsemír -a m (ȋ) knjiž. vesolje: zvezda je švignila skozi vsemir / znanost si hoče podrediti vsemir ♪
- vsemírski -a -o prid. (ȋ) knjiž. vesoljski: del vsemirskega prostora; vsemirske gmote; vsemirske sile / vsemirske raziskave / vsemirski polet / vsemirska sinjina nebesna ♪
- vsemóč -i in -í ž (ọ̑) značilnost vsemočnega: božja vsemoč / ekspr. vsemoč ljubezni, poezije velika moč // ekspr. zelo velika oblast, moč: težko je prenašal njegovo vsemoč; vsemoč birokracije ♪
- vsènaokóli in vsè naokóli prisl. (ȅ-ọ̑) povsod okoli: vsenaokoli leži ravnina; vsenaokoli so odmevale eksplozije; vsenaokoli so zasadili cvetje; vsenaokoli je zavladal molk / njihov sloves se je razširil vsenaokoli na vse strani; prim. naokoli ♪
- vsènavzóčnost -i ž (ȅ-ọ́) knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod: vsenavzočnost otrok / vsenavzočnost potrošniške miselnosti ∙ knjiž. vsenavzočnost režiserja opaznost njegovega vpliva, prizadevanja v vseh stvareh pri uprizoritvi česa ♦ rel. božja vsenavzočnost ♪
- vsènémštvo -a s (ȅ-ẹ̑) v 19. stoletju gibanje za politično združitev vseh Nemcev: ideje vsenemštva ♪
- vsènôčen -čna -o prid. (ȅ-ó) redko celonočen: biti na vsenočni straži; vsenočno bedenje ♪
- vsèóbčen -čna -o prid. (ȅ-ọ̄) star. splošen, vsesplošen: doživeti vseobčno pohvalo / vseobčna morala ♪
- vsèobséžnost -i ž (ȅ-ẹ́) knjiž. lastnost, značilnost vseobsežnega: vseobsežnost vprašanja o življenjskem smislu / vseobsežnost duha / pripisovati ugotovitvam vseobsežnost splošno veljavnost ♪
- vsèpovprék prisl. (ȅ-ẹ̑) ekspr. brez izbire, omejitve: kritizirati vsepovprek; piti vsepovprek ♪
- vsèpovsód prisl. (ȅ-ọ̑) ekspr. povsod: vsepovsod še leži sneg; take ljudi najdemo vsepovsod / vsepovsod ga lahko srečate na mnogih, različnih krajih; njegove slike visijo vsepovsod; prišli so od vsepovsod / nasprotja nastajajo vsepovsod na mnogih, različnih področjih; uspel je vsepovsod ♪
- vsèpovsódi prisl. (ȅ-ọ̑) star. povsod: vsepovsodi so gomazele mravlje; vsepovsodi po svetu / nevarnost grozi od vsepovsodi ♪
23.749 23.774 23.799 23.824 23.849 23.874 23.899 23.924 23.949 23.974