Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ži (23.174-23.198)
- veláren -rna -o prid. (ȃ) lingv. tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom; mehkoneben: velarna zapora / velarni l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu, trdi l ♪
- vèlb vélba m (ȅ ẹ́) nižje pog. obok: sezidati velb; viseti pod velbom ♪
- velblód -a m (ọ̑) afriško-azijska jezdna in tovorna žival z eno ali dvema grbama: jezditi na velblodu / karavana velblodov / velblod in velblodica ♦ zool. dvogrbi, enogrbi velblod ♪
- vèlekúščar -ja m (ȅ-ū) knjiž. velik izumrli, kuščarju podoben plazilec: okostje velekuščarja / kopenski, morski velekuščarji ♪
- velélen -lna -o [tudi u̯n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na velevanje: velelni izrazi // lingv. nanašajoč se na zapovedovanje, spodbujanje: velelni medmeti / velelni naklon naklon, ki izraža zapoved, željo; velelna poved poved, ki izraža zapoved, željo; velelna oblika ♪
- vèlelísten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) bot., v zvezi velelistna potonika rastlina z deljenimi listi in velikimi belimi, rožnatimi ali škrlatnimi cveti, Paeonia mascula ♪
- vèlemésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na velemesto: velemestne ulice / velemestno življenje ♪
- vèlemésto -a s (ȅ-ẹ́) zelo veliko mesto: živeti v velemestu / milijonska velemesta ♪
- vèlenémec -mca m (ȅ-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja pristaš političnega gibanja za združitev vseh Nemcev: politične ideje velenemcev ♪
- vèlenémški -a -o prid. (ȅ-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja nanašajoč se na politično gibanje za združitev vseh Nemcev: velenemška organizacija / velenemška ideja ♪
- vèlenémštvo -a s (ȅ-ẹ̑) zgod., v prvi polovici 19. stoletja politično gibanje za združitev vseh Nemcev: črno-rdeče-rumena zastava kot simbol velenemštva ♪
- vèleodjèm -éma m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) elektr. odjem velikih količin električnega toka po posebnem režimu: tarifne postavke za veleodjem ♪
- velésa -e ž (ẹ̑) bot., navadno v zvezi alpska velesa plazeča se grmičasta rastlina z usnjatimi, dlakavimi listi in velikimi belimi cveti, Dryas octopetala: z veleso poraščene skale ♪
- velesíla -e ž (í) publ. politično, vojaško zelo močna, vplivna država: v starem veku je bil Egipt velesila; oborožitev, politika velesil // s prilastkom na kakem področju zelo močna država, organizacija: naftna, pomorska, športna velesila / košarkarska reprezentanca Jugoslavije je velesila / svetovna velesila ♪
- vèlesŕbski -a -o prid. (ȅ-ȓ) v prvi polovici 19. stoletja nanašajoč se na politično gibanje za združitev vseh Srbov: velesrbske ideje / velesrbska hegemonija ♪
- vèlesŕbstvo -a s (ȅ-ȓ) v prvi polovici 19. stoletja politično gibanje za združitev vseh Srbov: težnje velesrbstva ♪
- veléti -ím dov., vêlel (ẹ́ í) 1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati: velel je gostu vstopiti; cesar veli kočijažu ustaviti / elipt. veleti vojakom v napad // star., v medmetni rabi izraža voljo govorečega, da uresniči ukaz, željo nadrejenega, gosta: kaj velite, prosim; odnesi to. Kot velite 2. nedov. in dov., nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veli oporoka, ukaz / tako mi veli dolžnost, ekspr. srce / star. vera veli ljubezen zapoveduje 3. nedov. in dov., star. praviti, reči: koruzi velijo Belokranjci debelača; upravičeno se mu veli junak / velim se Janez Sever imenujem se, pišem se // v sedanjem času praviti, glasiti se: tako veli pesem, pregovor velèč -éča -e: veleč, naj ga počakajo, steče nazaj ♪
- vèletók -a m (ȅ-ọ̑) 1. zelo velika, dolga reka: deroči veletok; sibirski veletoki 2. ekspr., s prilastkom velika količina česa premikajočega se: veletok turistov, vozil // z rodilnikom velika količina česa tekočega: veletoki krvi / veletok sončne svetlobe ♪
- vèletŕžnica -e ž (ȅ-ȓ) tržnica na debelo: odpreti veletržnico za preskrbo mesta s kmetijskimi pridelki in živili ♪
- velévati -am nedov. (ẹ́) 1. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazovati: velevati prihajajočim gostom vstopati skozi desna vrata; velevati delavcem, kaj naj naredijo / elipt., ekspr. čriček veleva v vinograd 2. zastar. poveljevati: velevati četi, konjenici 3. nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veleva predpis, ukaz / delati, kot veleva čast, dolžnost / tako veleva vreme 4. star., v sedanjem času praviti, glasiti se: pregovor veleva: čez sedem let vse prav pride ♪
- vèleznačílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. zelo značilen: veleznačilni pojavi sodobnega življenja / za pesnika veleznačilni verzi ♪
- veličásten -tna -o prid., veličástnejši (á ā) ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi a) velike razsežnosti: veličastne gore, smreke; veličastna stavba / sprejem je bil veličasten b) velikega števila: veličastna množica je bila v sprevodu c) slovesnosti, zanosa: spregovoriti z veličastnim glasom č) velike pomembnosti: veličasten dogodek; doseči veličastno zmago / veličastna pesnitev // ki se nanaša na kaj, kar zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje: veličasten razgled / vtisi o razstavi so veličastni / z veličastnim prezirom gledati okoli sebe veličástno prisl.: veličastno jezditi na konju; veličastno slaviti zmago ♦ muz. veličastno označba za izraz izvajanja maestozo; sam.: nekaj veličastnega je v njihovem ravnanju ♪
- veličàv -áva -o stil. velíčav -a -o prid. (ȁ á; ȋ) knjiž. bahav, prevzeten: veličav človek / veličave navade / veličave misli veličávo stil. velíčavo prisl.: veličavo se ozirati na vse strani ♪
- vêlik -íka -o prid., véčji (é ȋ; sam. iz prislova ȋ) 1. ki dosega visoko stopnjo a) glede na razsežnost, ant. majhen: velik človek; ima velik nos; velika ladja, soba; dvorišče zavzema veliko površino; srednje veliko stanovanje; velik kot gora / veliko mesto; vas ni velika; Amerika, njihova velika soseda b) glede na merljivo količino: velik del proizvodnje izvozijo; ekspr. dobiti kaj za velik denar; zelo velik dvig cen; velike količine hrane; priti z veliko zamudo / publ. to je v veliki meri njegova zasluga v glavnem, pretežno c) glede na število sestavnih enot: velik kolektiv; velika družba, skupina / bil je velik pogreb udeležilo se ga je veliko ljudi; veliko podjetje podjetje, ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev / število a je večje od b č) glede na dolžino: dela velike korake /
kamen v velikem loku zleti v vodo d) ekspr. glede na trajanje: velika časovna enota / dočakati veliko starost visoko e) glede na možni razpon: ima velike načrte; ima velik talent; jesti z velikim tekom; biti sprejet z velikimi častmi / pri delu je potrebna velika natančnost; med njimi so velike razlike / velike želje; možnosti niso velike / čutiti veliko olajšanje; imeti veliko zaupanje v koga f) glede na čas življenja: imata že velike otroke / kaj boš, ko boš velik g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: velik klanec; velika gneča / trgovina ima veliko izbiro / velik napor / ekspr.: je velik jedec; on je velik otrok otročji, naiven h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: velik veter; velika rušilna moč / velika bolečina; velika vnema / veliki upi; njena ljubezen je velika; zgodila se ji je velika nesreča i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: velik rudnik; velika kmetija j)
glede na pomembnost: velik dogodek; naredil je veliko napako; velika tatvina / ekspr. izreči velike besede / postati velik umetnik, znanstvenik 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost: dva hektara velik travnik; za dlan velika površina ● star. bil je že velik dan bilo je že zelo svetlo; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; velika noč v krščanstvu praznik Kristusovega vstajenja; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. za gledališče je bil ta igralec veliko odkritje proti pričakovanju zelo dober, uspešen; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; preg. velik v bahanju, majhen v dejanju velíki -a -o sam., nar. véliki: zgodilo se je nekaj velikega; eni kradejo po malem, drugi po velikem; preg. iz malega raste veliko; preg. kdor z malim
ni zadovoljen, velikega vreden ni; prim. več, večji, veliki, veliko ♪
- velikáš -a m (á) 1. v fevdalizmu pripadnik višjega plemstva: oblast velikašev; grofi, knezi in drugi velikaši 2. ekspr. zelo bogat in vpliven človek: kmečki velikaši; reveži in velikaši ♪
23.049 23.074 23.099 23.124 23.149 23.174 23.199 23.224 23.249 23.274