Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ži (21.524-21.548)
- tábor -a m (á) 1. skupek šotorov, naprav, navadno za začasno bivanje na prostem: postaviti tabor; izbrati primeren kraj za tabor; begunski, vojaški tabor; ciganski tabor / urediti tabor za turiste kamp; redko ujetniški tabor ujetniško taborišče ♦ alp. bazni tabor za opremo in odpravo na mestu, kjer se začne vzpon na vrh; višinski tabor za člane odprave med vzponom; tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev 2. utrdba za obrambo kmečkega prebivalstva pred Turki od srede 15. do konca 16. stoletja, navadno ob cerkvi na vzpetini: vaščani so se zatekli v tabor; cerkev z ostanki tabora / turški tabor 3. množično zborovanje na prostem: organizirati tabor; udeležiti se tabora; govoriti na taboru // zgod., od 1868 do 1871 množično
politično zborovanje na prostem z zahtevami po zedinjeni Sloveniji in enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah: tabori so pritegnili veliko ljudi; doba taborov; pomen taborov za utrjevanje narodne zavesti / narodni tabor; vižmarski tabor 4. navadno s prilastkom organizirano začasno skupno bivanje ljudi s skupno dejavnostjo pod mentorskim vodstvom: udeležiti se počitniškega delovnega tabora; potapljaški tabor; mladinski raziskovalni tabor 5. navadno s prilastkom skupina ljudi istih nazorov, zlasti političnih: razdeliti narod na dva tabora; napredni tabor; nasprotni, sovražni tabor; predstavniki sprtih taborov; tabor mladih // zveza držav ali strank s podobnimi interesi; blok: država ne pripada nobenemu taboru; opozicijski tabor; države socialističnega tabora / vzhodni, zahodni tabor / politični tabor ♪
- táborec -rca m (á) prebivalec tabora: življenje taborcev // udeleženec tabora: pridružil se je taborcem ♪
- táboren -rna -o prid. (á) nanašajoč se na tabor: a) izbrati taborni prostor / taborna disciplina; taborno življenje / sedeti pri tabornem ognju b) taborna cerkev ♪
- taboríšče -a s (í) 1. skupek navadno preprostih stavb, naprav za začasno bivanje večjega števila ljudi: postaviti, urediti taborišče; begunsko, partizansko, vojaško taborišče; zbirno taborišče ♦ alp. bazno taborišče bazni tabor, zlasti večji 2. skupek stavb, naprav za prisilno bivanje večjega števila ljudi: obdati taborišče z bodečo žico; pobeg iz taborišča; ekspr. pekel taborišč / koncentracijsko taborišče za množično interniranje ljudi iz političnih, vojaških, imperialističnih razlogov ♪
- taboríščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na taborišče: taboriščno naselje / taboriščno življenje / taboriščne žrtve ♪
- taboríti -ím nedov. (ȋ í) bivati, živeti v šotoru: iti na morje taborit; taboriti ob vodi taborèč -éča -e: v dolini taboreča vojska ♪
- táborništvo -a s (á) dejavnost, gibanje, ki goji zlasti taborjenje, življenje v naravi: razvijati taborništvo ♪
- táborski -a -o prid. (á) nanašajoč se na tabor: a) taborska oprema / taborski ogenj taborni ogenj b) taborsko obzidje / taborska cerkev c) taborski govornik / taborsko gibanje ♪
- tabún -a m (ȗ) kem. najstarejši hlapljiv tekoč bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem: tabun, sarin in soman ♪
- taburét -a m (ẹ̑) nizek stol brez naslonjala: okrogel, rezljan taburet; vzhodnjaški taburet; mizica s taburetom ♪
- táca -e ž (á) 1. spodnji del noge nekaterih sesalcev: pes je ležal z glavo na tacah; mačka zamahne s taco po hrošču / medved se je postavil na zadnje tace noge; odtisi pasjih tac; tapkanje tac / kot kletvica pasja taca, kakšna vročina 2. slabš. noga, roka: taca ga boli; težko najde čevlje za svoje tace; držal je kozarček v tresočih se tacah ∙ slabš. izteguje tace po očetovih žuljih prilašča si, hoče si prilastiti očetovo premoženje; ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; nar. pritiskati na taco pri kolovratu nožno gonilo, stopalnik; poljud. medvedje ali medvedove tace užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; poljud. medvedove tace travniška rastlina z velikimi listi in belimi cveti v kobulih, strok. navadni dežen; zajčja taca nekdaj blazinica
za pudranje iz zajčje kože ♦ etn. morska taca narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro; teh. taca široka podporna ploskev na spodnjem delu nosilne priprave ♪
- tačàs prisl. (ȁ) raba peša 1. takrat: razmere so bile hude, a tačas se o tem še ni smelo govoriti; pogovarjali so se o njem. Ravno tačas je vstopil / posestvo je prevzel sin. Od tačas je začelo iti na bolje 2. medtem: nekateri so si šli ogledovat jamo, drugi pa so se tačas zabavali tačàs vez., v zvezi tačas ko takrat ko: tačas ko je spal, so morali biti tiho // medtem ko: tačas ko sem jaz brusil srp, je zavezala snop; prim. čas, ta ♪
- táčka -e ž (á) 1. manjšalnica od taca: psiček z belimi tačkami / zajec se je postavil na zadnje tačke noge; odtisi mačjih tačk / plašč iz lisičjih tačk iz lisičjega krzna s spodnjega dela nog / naučil je psa dajati tačko dvigniti tačko tako, da se lahko prime kot v pozdrav / kot ukaz psu daj tačko 2. ljubk. nogica, rokica: rožnate tačke dojenčka 3. del šivalnega stroja, ki pri šivanju drži blago: dvigniti, spustiti tačko; potisniti rob pod tačko; tačka in čolniček ● poljud. medvedje ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva ♪
- tael -a [tél] m (ẹ̑) nekdaj vzhodnoazijska utežna enota ♪
- tahiméter -tra m (ẹ̄) teh. geodetska priprava za merjenje kotov in dolžin na terenu: tahimeter in teodolit ♪
- taísti -a -o prid. (ȋ) 1. knjiž. isti: spet ga je ugriznil taisti pes / bila sta na taisti strani / ponavljati taiste gibe ene in iste; imeti hlače in suknjič taiste barve enake 2. knjiž. prav ta: taisto osebo, o kateri govorite, so zaprli; izuma niso patentirali, čeprav taisto stvar uvažajo / počilo je in taisti trenutek je nastal pravi pekel prav tisti 3. star. ta, tisti: popisal je vse, kar je doživel v taistih časih; še nekdo ji je bil naklonjen pod taisto streho taísti -a -o sam.: nagovoril je občinstvo. Taisto ga je pozdravilo; prim. isti, ta ♪
- tájanje -a s (ȃ) glagolnik od tajati: tajanje ledu, snega / hitro, počasno tajanje živil ♪
- tájati -am nedov. (ȃ) 1. v zvezi z led, sneg delati, da prehaja v vodo: sonce taja led; sneg se že taja; pren., ekspr.: s smehljajem taja nezaupljivost; nejevolja se mu je tajala 2. delati, da voda v kaki snovi preneha biti led; odtajevati: tajati zamrznjena živila / južni veter taja poti tájati se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: kar tajal se je od blaženosti / srce se mu je tajalo od sreče / ob taki ponudbi se je kar tajal je bil zelo zadovoljen ● ekspr. pri vinu se je začel tajati je postajal dostopen, zgovoren tajajóč -a -e: tajajoč se sneg ♪
- tájen -jna -o prid. (ā) 1. za katerega javnost, oblast ne ve: imeti tajen sestanek; dogodki so ostali tajni; tajna organizacija; tajna radijska postaja; tajno društvo 2. s katerim se javnost, ljudje ne morejo seznaniti: tajno srečanje državnikov / skleniti tajni sporazum; tajna meddržavna pogodba; tajno sojenje / tajno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj ne vedo // za katerega ve ozek krog ljudi: tajni dokumenti; tajna telefonska številka; sporazumevati se s tajnimi znamenji / tajni jezik; tajna pisava 3. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi; skriven: priti skozi tajen vhod 4. knjiž. skrivnosten: začutiti v sebi tajno moč / tajni glasovi ● tajna policija v nekaterih državah policija, ki skrbi za državno varnost; zastar. v njenem pogledu je videl
tajno skrb skrito, prikrito ◊ jur. tajni proces; ptt tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; zgod. tajni svet v stari Avstriji vladarjev posvetovalni organ tájno prisl.: tajno delovati; tajno glasovati; tajno se sestajati ♪
- tajíti -ím nedov. (ȋ í) 1. z besedo, kretnjo izražati, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: obdolžili so ga sodelovanja pri atentatu, a je tajil; tajiti krajo; vse je tajil; tajil je, da jih je izdal; tajiti na zaslišanju; nekaj časa je tajil, nato pa vse priznal; trdovratno tajiti / tajil mu je, da je pohajkoval; za moj naslov si vedel, kaj tajiš; storil sem to, kaj bi tajil // zatrjevati, da kako dejstvo, ki se pripisuje osebku, ne obstaja: tajiti dolg; tajiti napake / tajil je njegove zasluge // zatrjevati, da kdo ni v določenem razmerju z osebkom: odrekajo se mu in ga tajijo; tajiti sina 2. izražati mnenje, imeti prepričanje, da kaj ne obstaja: tajiti boj za obstanek; tajiti gospodarski polom; tajiti potrebo po duhovnosti; zla na svetu ni mogoče tajiti ♦ rel. tajiti Boga // ekspr., z nikalnico, z odvisnim stavkom izraža pritrditev temu, kar določa odvisni
stavek: ni tajil, da mu hvala godi; ne tajim, da je nadarjen za učenje tujih jezikov; ni mogoče tajiti, da je sposoben 3. prikrivati: tajiti svoje nazore, prepričanje; ni mogel več tajiti svoje ljubezni / tajiti bolečino, skrb / tajiti smeh, solze zadrževati ● ekspr. taji leta ne pove, koliko je star; nar. ob srečanju sta tajila oči se nista pogledala v oči tajíti se knjiž. skrivati se: skrivaj se shajata, tajita se pred ljudmi / hiša se taji sredi drevja / v očeh se ji taji jeza ● nar. ne taji se, odkrito se pogovorimo ne pritajuj se tajèč -éča -e: taječ bolečino, je stiskal zobe; dokazovati krivdo taječega obtoženca ♪
- tájna -e ž (ā) knjiž. skrivnost: občudovati, odkrivati tajne življenja / poklicna, poslovna, vojaška tajna ● knjiž. zaupati komu tajne srca skrita čustva ♪
- tájnica -e ž (ȃ) ženska, ki opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: narekovati pismo tajnici; zaposlena je kot tajnica; tajnica direktorja / tajnica režije ki med snemanjem zapisuje tehnične, organizacijske podatke, režiserjeve opombe ♪
- tájnik -a m (ȃ) 1. kdor opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: dati navodila tajniku; tajnik šole; dela in naloge tajnika / osebni tajnik / občinski tajnik nekdaj kdor opravlja pisarniške posle na občini; tajnik režije ki med snemanjem zapisuje tehnične in organizacijske podatke, režiserjeve opombe 2. visok funkcionar kake organizacije, telesa: izvoliti tajnika; glavni tajnik; predsednik in tajnik ∙ državni tajnik v nekaterih državah visok državni funkcionar, navadno odgovoren za zunanje zadeve države ♪
- tajnikovánje -a s (ȃ) glagolnik od tajnikovati: tajnikovanje v društvu; med njegovim tajnikovanjem je bila društvena dejavnost zelo živahna ♪
- tájselj -slja tudi -na [sǝl] m (á) nekdaj težek voz s širšimi platišči: naložiti tajselj / tajselj sena ♪
21.399 21.424 21.449 21.474 21.499 21.524 21.549 21.574 21.599 21.624