Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (2.126-2.150)



  1.      rádiodifuja  -e ž (ā-) rad. 1. dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih sporočil po radijskih valovih: napredek na področju radiodifuzije in televizije 2. omrežje radijskih oddajnih postaj za tako dejavnost: prireditev bo prenašala radiodifuzija; jugoslovanska radiodifuzija
  2.      radiostezija  gl. radiestezija
  3.      rádiotelevija  tudi rádiotelevízija -e ž (ā-; ā-í) dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih in slikovnih sporočil po radijskih valovih: novi dosežki radiotelevizije; razvoj radiotelevizije // ustanova za tako dejavnost: direktor radiotelevizije / prireditev bo prenašala jugoslovanska radiotelevizija jugoslovanske radijske in televizijske postaje / Radiotelevizija [RTV] Ljubljana
  4.      rádiotelevijski  tudi rádiotelevízijski -a -o prid. (ā-; ā-í) nanašajoč se na radiotelevizijo: radiotelevizijski oddajnik; radiotelevizijska postaja; radiotelevizijsko omrežje / radiotelevizijski delavci
  5.      radožív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki rad živi, uživa: radoživi mladi mož je vedno bolj zanemarjal svojo ženo / radoživa renesansa / radoživ nasmeh / radoživ plevel radožívo prisl.: radoživo pogledovati za dekleti
  6.      radožívec  -vca m () knjiž. radoživ človek: njegov prijatelj je pravi radoživec
  7.      radožívka  -e ž () knjiž. radoživa ženska: bila je radoživka in velika radovednica
  8.      radožívost  -i ž (í) knjiž. lastnost radoživega človeka: znan je po svoji radoživosti / to je naredil iz same radoživosti; čutna radoživost / ekspr. življenje je vzplamtelo z novo radoživostjo
  9.      ranžíranje  -a s () glagolnik od ranžirati: ranžiranje vagonov, vlaka
  10.      ranžírati  -am nedov. in dov. () žel. razstavljati in sestavljati vlake: ranžirati s staro lokomotivo / ranžirati vagone, vlak ● publ. ranžirati pred kom drugim biti glede na naslov, ugled pred njim
  11.      ranžíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na ranžiranje: ranžirne zmogljivosti železniške postaje / ranžirna lokomotiva; ranžirna postaja
  12.      razblažíti  -ím dov., razblážil ( í) knjiž. narediti kaj blago, plemenito: ljubezen ga je razblažila razblažíti se postati zelo srečen: kadar je govorila o svojem otroku, se je razblažila / ob spominih se mu je obraz razblažil
  13.      razdolžítev  -tve [ž] ž () glagolnik od razdolžiti: razdolžitev kmetov
  14.      razdolžíti  -ím [ž] dov., razdólži; razdólžil ( í) narediti, povzročiti, da kdo nima več dolga: razdolžiti kmete / ob ugodnih cenah poljskih pridelkov so se kmetije hitro razdolžile
  15.      razdražíti  in razdrážiti -im, in razdrážiti -im dov. ( á; á ā) 1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: alkohol je rano še bolj razdražil; oko se mu je zasolzilo, ker ga je razdražila premočna svetloba; hrup ji je razdražil živce / spolno razdražiti // razvneti, podžgati: njegovo pripovedovanje jim je razdražilo domišljijo 2. spraviti v razburjenost, jezo: neprimerne pripombe so ga razdražile; pazi, da ga ne razdražiš; z lažjo jih je zelo razdražila / razdražiti psa, sršene 3. redko nahujskati, naščuvati: razdražili so jo proti staršem razdražíti se in razdrážiti se, in razdrážiti se začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: za vsako malenkost se razdraži razdrážen -a -o: biti, postati razdražen; razdražen je odšel; razdražena žival; prisl.: razdraženo odgovoriti
  16.      razdružítev  -tve ž () glagolnik od razdružiti: razdružitev delovne organizacije ∙ knjiž. razdružitev zakona razveza
  17.      razdružíti  in razdrúžiti -im, tudi razdrúžiti -im dov. ( ú ū; ū ) 1. narediti, da kaka celota preide v sestavne enote: pred leti združeni podjetji so spet razdružili / razdružiti občino na, v dve novi razdelitimat. razdružiti množico na delne množice 2. knjiž. ločiti: razdružiti zlepljene liste / s silo razdružiti pretepača / vsakdanje težave so prej dobra prijatelja razdružile ● knjiž. po nekaj letih zakona sta se razdružila razvezala; zastar. s prijateljskim stiskom rok smo se razdružili razšli, poslovili razdrúžen -a -o: v preteklosti so bili naši narodi razdruženi; razdruženo podjetje
  18.      razgáziti  -im dov., razgázila in razgala (á ) narediti gaz (v sneg): morali so razgaziti sneg, da so prišli do sosedov razgážen -a -o: razgažen sneg
  19.      zica  -e ž (á) manjšalnica od raza: razice na steklu
  20.      rad  -a m () glagolnik od raziti se: razid množice / pogosta nesoglasja so povzročila razid društva
  21.      razigránost  -i ž (á) stanje razigranega človeka: obšla ga je razigranost; svojo razigranost je težko prikrival; velika, ekspr. mladostna razigranost / otrok je vrisnil od razigranosti / ekspr. razigranost pomladnega sonca
  22.      razigráti  -ám dov.) 1. povzročiti, da postane kdo zelo vesel, dobro razpoložen, sproščen: prijetna družba nas je razigrala; dobro vino je vse razigralo; razigral se je kot otrok / ekspr. dobra novica mu je razigrala srce 2. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo; razvneti: film je razigral njeno domišljijo; v njem se je razigrala velika ustvarjalna moč ● publ. nogometaši so se razigrali šele proti koncu tekme začeli zelo uspešno, dobro igrati razigrán -a -o: razigrani gostje, otroci; razigran obraz; razigrane tekmece je bilo težko premagati; biti, postati razigran; mladostno razigran ∙ ekspr. razigran ples živahen, hiter; ekspr. biti razigrane volje zelo vesel, dobro razpoložen; prisl.: razigrano se smejati
  23.      razigrávati  -am nedov. () povzročati, da postane kdo zelo vesel, dobro razpoložen, sproščen: znal je razigravati družbo; gostje so se počasi razigravali / ekspr. novica mu razigrava dušo
  24.      ralo  -a s (í) priprava za razenje: dleta in razila
  25.      rana  -e ž (í) zastar. raven, nivo: razina talne vode / izobrazbena razina članov društva je različna

   2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA