Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (19.749-19.773)


  1.      slabokŕvnost  -i ž (ŕ) 1. med. bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali zmanjšane količine krvnega barvila: zdraviti slabokrvnost; znaki slabokrvnosti 2. ekspr. neizrazitost, medlost: slabokrvnost dramskih oseb; poetična slabokrvnost njegovih ljubezenskih pesmi ♪
  2.      slabóst  -i ž (ọ̑) 1. neugoden občutek telesne nemoči: obšla ga je taka slabost, da se je ves bled sesedel; čutiti slabost v želodcu; omedleti od slabosti; hipna slabost 2. navadno s prilastkom kar ni v skladu z zaželenimi lastnostmi, zaželeno kakovostjo: pokazale so se slabosti takega poslovanja; odstraniti organizacijske slabosti; pozna odlike in slabosti njegovega pisanja / kapitulacija je pokazala vojaško in politično slabost države šibkost 3. navadno s prilastkom moralno, značajsko negativna lastnost: na njem ni našla nobene slabosti; ne zaveda se svojih slabosti; vsak človek ima svoje slabosti; slabosti in vrline // knjiž. neodločnost, omahljivost: očitali so mu nezanesljivost in slabost; njegov glas je razodeval strah in slabost 4. ekspr., navadno v povedni rabi nemoč upirati se užitkom, ki jih kaka stvar daje: ženske so njegova slabost / slabost do alkohola; poznajo njegovo slabost za avtomobile ● knjiž. počasna hoja je razodevala njegovo slabost onemoglost ◊ med. živčna slabost nevrastenija ♪
  3.      slabôten  -tna -o prid., slabôtnejši (ó) 1. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni: po gripi je bil še ves slaboten; slaboten je od starosti / bolnik je s slabotno roko komaj držal žlico // nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti ne dosega navadne stopnje: otroci v razredu so večinoma krepki, nekaj pa je slabotnih; njegova mati je slabotna ženska 2. nav. ekspr. ki dosega nizko stopnjo a) glede na učinek, posledico: slaboten stisk roke, udarec / sedel je pred slabotnim ognjem; skozi okna je prihajala slabotna svetloba b) glede na obseg, količino: slaboten curek vode c) glede na čutno zaznavnost: spregovoril je s slabotnim glasom / slaboten srčni utrip 3. ekspr. neodločen, omahljiv: človek je slabotno bitje / to je ženska bolestne občutljivosti in slabotne volje ● star. letošnje vino je slabotno in kislo vsebuje malo alkohola; redko bil je slabotnega zdravja rahlega slabôtno prisl.: slabotno je kriknil od presenečenja; slabotno se je smehljal ♪
  4.      slabšálen  -lna -o prid. (ȃ) ki izraža zaničljiv, prezirljiv odnos do česa: slabšalna oznaka / slabšalni pomen besede slabšálno prisl.: ta izraz zveni slabšalno ♪
  5.      slábšanje  -a s (ȃ) glagolnik od slabšati: visoke cene vplivajo na slabšanje življenjske ravni / slabšanje vremena ♪
  6.      slábši  -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od slab: bombažne tkanine so slabši izolatorji kot volnene; delovna organizacija je v slabšem položaju kot lani; izvid je slabši, zato bo morala ostati v bolnišnici; nočem biti slabši od prijateljev; današnja predstava je bila slabša kot včerajšnja 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: ta izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala; odstopila ji je vso slabšo obleko / prva vretenca so dobro razvita, zadnja pa so slabša manj razvita slábše prisl.: bolniku je vedno slabše; sin je slabše gospodaril in se zadolževal; slabše sliši kot jaz; rdeča barva se v temi slabše vidi; pri nekaterih živalih je lobanja slabše razvita ∙ zdaj mu je še slabše počuti se še bolj bolnega slábši -a -e sam.: dopolnilni pouk je za slabše za slabše učence; o njem je povedal več boljšega kot slabšega; prim. slab ♪
  7.      sláčje  -a s (ȃ) knjiž. alge in plavajoče rastline na stoječi vodi: ribnik pokriva slačje / zakuriti s suhim slačjem ● nar. napolniti blazino s slačjem z ličkanjem ♪
  8.      sladčíca  -e ž (í) zastar. 1. slaščica: postregla jim je s sladčicami; prodajalnica sladčic 2. sladka pijača: požirek sladčice ♪
  9.      sládek  tudi sladák sládka -o tudi -ó prid., slájši stil. sladkéjši (á ȃ á) 1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med a) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi; sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti sladke koreninice b) ant. kisel: sladke slive; sladko jabolko; grozdje je že sladko / sladka skuta skuta, dobljena iz sirotke; sladka smetana // ki mu je dodan sladkor: zaradi debelosti ne sme jesti sladkih jedi; rad ima sladko kavo; sladko testo za palačinke / sladke preste preste, pred pečenjem posute s sladkorjem // pesn. dober, okusen: sladko vince 2. ki ne vsebuje soli: sladko jezero; te ribe živijo v sladkih vodah 3. ekspr. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten videz: sladek otroški obrazek; sladke oči; sladka usta 4. ekspr. drag, ljub: objel je svoje sladko dekle / najslajša jim je domača pesem / v nagovoru sladka moja vnučka 5. ekspr. zelo, pretirano prijazen: tvoj mož je ves sladek; na videz so bili sladki z njim; gospodinja je bila medeno sladka / pregovoril jo je s sladkimi besedami 6. ekspr. ki vzbuja naklonjen čustveni odnos: še dolgo se je spominjal njenega sladkega glasu, nasmeha // prijeten, dobrodejen: sladek spomin; prihodnost je videl le kot sladke sanje; čutil je sladko utrujenost; pogreznil se je v sladko spanje / imeti sladko življenje prijetno, zlasti spolno ● sladki jabolčnik jabolčnik pred vrenjem; sladka paprika paprika, ki ni pekoča ◊ agr. sladko vino vino, ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; bot. sladka koreninica praprot z užitno plazečo se koreniko sladkega okusa in dolgopecljatimi zimzelenimi listi, Polypodium; gastr. sladka repa kuhana sveža repa; sladko zelje kuhano sveže zelje sládko in sladkó prisl.: sladko govoriti; sladko sanjati, spati; sladko zveneči glasovi / v povedni rabi sladko mu je ob spominu nanjo sládki -a -o sam.: rad ima sladko; razlikovati med sladkim, kislim in grenkim; pog. prijeti za ta sladke za lase na sencih; prim. sladko ♪
  10.      sladíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati sladko: sladiti čaj z medom 2. ekspr. delati kaj bolj prijetno, bolj srečno: obiski otrok so mu sladili starost; sladiti komu življenje ♪
  11.      sladkaríja  -e ž (ȋ) jed, izdelek iz sladkorja in dodatkov: dal je otroku sladkarije, da bi ga potolažil; rad ima sladkarije ∙ zastar. ti ljudje so se hranili s samimi sladkarijami s poslasticami ♪
  12.      sladkáti  -ám nedov. (á ȃ) delati sladko: sladkati čaj, kompot, testo; kavo si je preveč sladkal sladkáti se ekspr. 1. jesti, uživati kaj sladkega: rad se sladka; sladkati se s sladoledom // jesti, uživati kaj dobrega sploh: sladkati se s pečenko; že dolgo se ni nič sladkal; pren. sladkal se je z lahkimi romani 2. dobrikati se, prilizovati se: ni njegova navada, da bi se sladkal; kaj se mi sladkaš sladkán -a -o: preveč sladkan čaj; z medom sladkana potica ♪
  13.      sladkôba  -e ž (ó) lastnost, značilnost sladkega: sladkoba grozdja; občutljiv za sladkobo in kislobo / začutil je sladkobo v ustih sladek okus / ekspr. v svojem življenju je užil malo sladkob prijetnih, ugodnih stvari ● ekspr. sama sladkoba ga je je zelo, pretirano prijazen ♪
  14.      sládkor  -órja m (á ọ́) 1. bela, navadno kristalna snov, ki se uporablja za slajenje: pridobivati, prodajati sladkor; posuti, potresti sadje s sladkorjem; žlica sladkorja; kava in sladkor / kristalni sladkor; praženi sladkor; sladkor v kockah, prahu 2. kem. ogljikov hidrat, katerega molekule so sestavljene navadno iz enega ali dveh monosaharidov: spreminjanje sladkorja v mlečno kislino; sladkorji v celičnem soku; molekula sladkorja / enostavni sladkor osnovni ogljikov hidrat, katerega molekule se ne dajo razcepiti v manjše; monosaharid; grozdni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, škrobu in celulozi; glukoza; invertni sladkor zmes enake količine grozdnega in sadnega sladkorja, nastala pri inverziji; lesni sladkor pentoza, ki nastane pri hidrolizi lesa; mlečni sladkor disaharid, ki je v mleku; sadni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju; fruktoza; sestavljeni sladkor ogljikov hidrat, sestavljen iz večjega števila molekul monosaharida; polisaharid; sladni sladkor maltoza; škrobni sladkor iz škroba pridobljena glukoza s primesmi ● ekspr. ta dež mi ne bo škodoval, saj nisem iz sladkorja občutljiv, pomehkužen ◊ agr. konsumni sladkor; pesni sladkor; trstni in trsni sladkor; gastr. lasasti sladkor sladkorne niti, narahlo navite na paličici v obliki kepe; vaniljin sladkor z dodatkom vanilje; med. krvni sladkor ♪
  15.      sladkóren  -rna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sladkor: sladkorna glazura; sladkorne kocke; sladkorna moka, raztopina / sladkorna belina / sladkorna tovarna / sladkorni bolnik diabetik ◊ agr. sladkorni trst in sladkorni trs tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; sladkorna pesa pesa, iz katere se pridobiva sladkor; gastr. sladkorna voda prekuhana sladkana voda z dodatkom začimb; med. sladkorna bolezen bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno poveča količina sladkorja v krvi; vrtn. sladkorni grah grah z mehko, sočno luščino, pri katerem se uživa cel strok sladkórno prisl.: sneg se sladkorno beli; dieta za sladkorno bolne ♪
  16.      sladkóst  tudi sládkost -i ž (ọ̑; á) ekspr. lastnost, značilnost sladkega: sladkost njenih besed / rad se je spominjal sladkosti njenih ust ljubkosti, miline / sladkosti življenja prijetne, dobrodejne stvari ♪
  17.      sladkoústiti se  -im se nedov. (ú ȗ) knjiž., ekspr. 1. jesti, uživati kaj dobrega: sladkoustil se je z odličnim kosilom 2. z lepim, izbranim govorjenjem dobrikati se, prilizovati se: sladkoustil se je z neštetimi obljubami ♪
  18.      sládnost  -i ž (á) zastar. naslada, čutnost: uživati, vzbujati sladnost ♪
  19.      sladolédar  -ja m (ẹ̑) 1. izdelovalec ali prodajalec sladoleda: sladoledar z vozičkom; slaščičarji in sladoledarji 2. ekspr. kdor ima rad sladoled: ta otrok je velik sladoledar ♪
  20.      sladolédarski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od sladoledar: sladoledarski voziček ♪
  21.      sladostrástje  -a s (ȃ) knjiž. čutna naslada: čutiti sladostrastje; obšla jo je razigranost, ki je že mejila na sladostrastje; trenutek sladostrastja / ugoditi svojemu sladostrastju poželenju ♪
  22.      slájšati  -am nedov. (ȃ) ekspr. delati kaj bolj prijetno, bolj srečno: ta doživetja so mu slajšala starost ♪
  23.      slák  -a m (ȃ) rastlina z dolgim, poleglim ali ovijajočim se steblom in velikimi zvončastimi cveti: slak raste med žitom; plavica in slak ♦ bot. njivski slak rastlina s poleglim steblom in belimi ali rdečimi zvončastimi cveti, Convolvulus arvensis; plotni slak trajnica z dolgim, ovijajočim se steblom in velikimi belimi cveti, Calystegia sepium; vrtn. lepi slak okrasna popenjavka z velikimi vijoličastimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Ipomea purpurea ♪
  24.      slálom  -a m (ȃ) šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po strmini med gosto postavljenimi vratci: tekmovati v slalomu; prvak v slalomu; smuk in slalom / žarg.: tokrat bo vozil samo slalom tekmoval v slalomu; v drugem slalomu je zasedel osmo mesto v drugi vožnji slaloma // veslaška disciplina, pri kateri tekmovalec s kajakom ali kanujem vozi na divjih vodah med postavljenimi ovirami: tekmovanje v slalomu s kanuji ● ekspr. kolesar je vozil slalom po cesti vijugal; publ. s svojimi izjavami spretno vozi slalom se izogiba kočljivih dejstev ♪
  25.      sláma  -e ž (á) posušena stebla in listi omlatenega žita: slama se je vnela; rezati slamo; s slamo krito poslopje; oviti mlada drevesa s slamo; slama za steljo; bala, kup, otep slame; gori kot slama / ajdova, ječmenova, pšenična, ržena slama / nekaj slam ima na jopici // navadno s prilastkom posušena stebla in listi nekaterih kulturnih rastlin sploh: fižolova, konopna, koruzna, lanena slama; slama stročnic ● iron. ta ima pa slamo v glavi nič ne ve, ne zna; ekspr. mlatiti, otepati prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; ekspr. v tem govorjenju je malo zrnja, pa mnogo slame nepomembnega, nespametnega ♪

   19.624 19.649 19.674 19.699 19.724 19.749 19.774 19.799 19.824 19.849  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA