Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (1.851-1.875)



  1.      poplúžiti se  -im se dov.) nar. podrsati se: ne bi bilo .. nič posebnega, če bi se poplužil po gladkih stenah žrela (A. Luther - M. Klopčič)
  2.      poprážiti  -im dov.) krajši čas pražiti: meso popražimo ter zalijemo z malo vode
  3.      populariranje  -a s () glagolnik od popularizirati: populariziranje poljudnoznanstvene literature, športa
  4.      popularirati  -am nedov. in dov. () delati, da kaj postane a) splošno znano, priljubljeno: popularizirati dobre knjige; s svojimi članki je popularizirala naše turistične kraje; med mladino popularizirajo šport / knjižnica popularizira svoje delo z izdajanjem katalogov; popularizirati kulturne prireditve b) splošno znano, razširjeno: popularizirati revolucionarne ideje, znanost / popularizirati moderno agrotehniko
  5.      porarati  -am dov. () pog. obriti: brivec ga je poraziral; vsako jutro se porazira; travnik je bil pokošen, kot bi ga poraziral ∙ ekspr. porazirati gozd izsekati
  6.      poráziti  -im dov.) knjiž. 1. premagati: premišljeval je, kako bi ga porazil; poraziti nasprotnika, sovražnika / domače moštvo je porazilo goste // zelo prizadeti, potreti: to dejstvo me je porazilo; spoznanje, da smo jim le sredstvo za dosego cilja, nas je najbolj porazilo / njegova lakomnost jo je porazila 2. prevzeti, presenetiti: porazila jih je lepota mesta / porazila ga je duhovna moč tega človeka ● zastar. do tal poraziti mesto porušiti porážen -a -o: poražena dežela; vojska je bila poražena; vsa poražena je strmela predse; poraženo moštvo
  7.      porati se  -ídem se dov., porazšèl se porazšlà se porazšlò se tudi porazšló se (í) nav. ekspr. drug za drugim oditi: ljudje so se porazšli
  8.      porelnik  -a m () vet. nož z ukrivljenim enostranskim rezilom na koncu za obrezovanje kopit, parkljev; kopitni nož: brusiti porezilnik
  9.      posíližív  -a m (-) nar. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti; homulica: posiliživ in netresk
  10.      poslužíti  in poslúžiti -im dov. ( ú) zastar. 1. pomagati, ustreči: pripravljen jim je poslužiti; ta stvar mu bo dobro poslužila 2. postreči, pogostiti: poslužili so ga z narezkom in vinom; otrok si je kar sam poslužil poslužíti se in poslúžiti se publ. 1. uporabiti: poslužiti se kladiva; poslužil se je zvijače 2. sprejeti, vzeti kaj ponudenega: poslužil se je kave; poslužiti se pijače
  11.      posnážiti  -im dov.) počistiti, očistiti: posnažiti hišo
  12.      postróžiti  -im, tudi postrožíti in postróžiti -im dov. (ọ̄ ọ̑; ọ̄ ọ̑) narediti (bolj) strogo: postrožiti kazen, kontrolo, kriterije / postrožiti pogoje za sprejem
  13.      postrúžiti  -im dov. (ú) s struženjem narediti gladko, ravno: postružiti kovino, les ∙ star. postružiti desko poskobljati postrúžen -a -o: miza s postruženimi nogami
  14.      posvežíti  -ím tudi posvéžiti -im dov., posvéžil ( í; ẹ̑) osvežiti: dež je posvežil drevje / pijača ga je posvežila / posvežiti (si) obraz z vodo / posvežiti barvo na preprogi, sliki posvežèn -êna -o tudi posvéžen -a -o: bil je mladostno posvežen
  15.      potézica  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od poteza: opazil je vsako potezico na obrazu / tipična potezica njegovega značaja
  16.      potolažíti  in potolážiti -im, in potolážiti -im dov. ( á ; á ) 1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen: mati je potolažila otroka; z lepimi besedami jo je potolažil; otrok se hitro potolaži in pozabi / ekspr. potolažiti komu srce / pesem nas je potolažila ∙ ekspr. ni se mogla potolažiti ni nehala jokati, žalovati 2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, pijači: potolažiti lakoto; s čajem si je potolažila žejo / ekspr. vsaj malo si je potolažil želodec 3. nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: potolažiti očetovo jezo; njeno ogorčenje se ni hotelo potolažiti / razburkano morje se je potolažilo umirilo potolážen -a -o: potolažen bolnik; njegova radovednost je bila potolažena
  17.      potožíti  in potóžiti -im dov. ( ọ́) zaupati komu svoje težave, skrbi: prišel je potožit; nikogar nima, da bi mu potožil; v pogovoru z njim je kaj potožil; meni se lahko potožiš // krajši čas tožiti, tarnati: potožiti zaradi bolečin; potožila je, ker jo je bolelo; ekspr. niti z besedico ni potožil potožíti se in potóžiti se redko 1. pritožiti se: potožil se je predstojniku; mati se ni nikoli potožila čezenj 2. stožiti se: večkrat se mu potoži po domačem kraju potóžen -a -o: nikdar potoženo gorje ∙ ekspr. pri nas doma ni vse v redu, bogu bodi potoženo izraža obžalovanje
  18.      použítek  -tka m () knjiž., redko jed, zaužitje: specialitet niso samo ogledovali, ampak so jih naročali za takojšnji použitek / zastar. pridelek je namenjen za použitek doma porabo
  19.      použíti  -žíjem dov.) knjiž. pojesti: použiti jabolko, kos kruha; molče so použili večerjo; použiti s tekom / použijte eno tableto na dan zaužijte; pren. použil je vsako njegovo besedo
  20.      používati  -am nedov. (í) knjiž. jesti: použivati kruh, ribe; slastno je použival dobro kosilo ● knjiž. boj je použival njegove življenjske moči porabljal, zmanjševal; knjiž. njegove oči so použivale lepo pokrajino gledal je
  21.      povelnica  -e ž () agr. vrv, s katero se povezuje s senom, žitom naložen voz: prinesel je dolgo povezilnico
  22.      povíteziti  -im dov. () v fevdalizmu narediti za viteza: kralj mu je obljubil, da ga povitezi
  23.      povoti  -vózim dov. ( ọ́) 1. zapeljati čez koga in ga poškodovati: povozil ga je avtomobil; na železniškem prehodu je otroka povozil vlak; skoraj bi ga bil povozil / do smrti povoziti / povoziti mačko, psa; brezoseb. pravijo, da ga je povozilo 2. ekspr. premagati, prizadeti: kdor se ne bori, ga hitro povozijo; kljub nesrečam se ni dal povoziti ● ekspr. njega je povozil čas ni se znašel v danih razmerah, okoliščinah, stvarnosti; ekspr. ti trije dnevi so ga povozili zelo izčrpali, utrudili; žarg., šport. naši nogometaši so nasprotnike povozili premagali; ekspr. življenje jo je povozilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; vulg. veliko žensk je povozil spolno občeval z njimi povóžen -a -o: na cesti je ležal povožen zajec; ko je članek prebral, je bil čisto povožen; povožena eksistenca
  24.      pobati  tudi pozibáti -ljem in -am, in pobati -ljem in -am dov. (í á í; í) krajši čas zibati: stopil je k zibki in pozibal otroka / vzel je fantka na kolena in ga pozibal ∙ ekspr. zacepetala je z nogami, da se je pozibala hiša stresla
  25.      pozibávanje  -a s () glagolnik od pozibavati: pozibavanje otroka / ladja je z enakomernim pozibavanjem rezala valove / pela je z živahnim pozibavanjem v bokih

   1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA