Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (1.826-1.850)


  1.      politizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od politizirati: politiziranje šole / ni mu do politiziranja ♪
  2.      politizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. vnašati politične elemente, vplive v kaj: politizirati šolo 2. nedov., nav. ekspr. govoriti, razpravljati o politiki, političnih vprašanjih: možje so sedeli in politizirali politizírati se začeti se ukvarjati s politiko: del mladine se je politiziral / društvo se je politiziralo ♪
  3.      polóžič  -a m (ọ̑) nar. terasa, polica: Hiša je stala na pol v bregu, na pol na ozkem položiču; nad njo strmina, pod njo strmina (F. Bevk) ♪
  4.      položítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od položiti: položitev venca pred spomenik / položitev novih cevi / položitev kavcije ♪
  5.      položíti  -ím dov., polóžil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: položiti knjigo na mizo; položiti ranjenca na nosila / položiti eno škatlo navrh druge b) na podlago sploh: položiti denar na mizo, žogo na tla / položil je glavo na mah in zaspal; položiti roko na volan dati / udrlo se mu je, kamor je položil nogo kamor je stopil / ko je položil prst na usta, so vsi umolknili / kot svarilo, grožnja samo prst položi name, pa boš videl // narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla: puško položi, da ne bo padla / ekspr. nekaj so se prerivali in mimogrede ga je položil vrgel, podrl; žarg., lov.: položil je že marsikaterega zajca ustrelil; položiti žival na dlako ustreliti jo 2. na določen način pritrditi na podlago: položiti linolej, parket, tapete // dati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: položiti cevi, kabel / položiti kanalizacijo / položiti mine ob obali 3. dati živini (živinsko) krmo: položiti kravam seno / položiti svinjam 4. nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen ga je položila; pljučnica ga je položila za tri tedne; brezoseb. pozimi me je za dva meseca položilo 5. dati, plačati: položiti kavcijo, odkupnino; položiti predpisani znesek na sodišču 6. knjiž., v zvezi z v narediti, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: položiti grožnjo v glas, začudenje v pogled 7. s širokim pomenskim obsegom izraža prenehanje dejanja, dela, kot ga določa sobesedilo: ob teh besedah je položil slušalko; položiti orožje vdati se; ded je navadno prvi položil žlico na mizo; ekspr. upamo, da pisatelj ne bo še tako kmalu položil peresa iz rok nehal pisati ● ekspr. položiti cesto v pobočje gore speljati jo; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati; publ. položiti izpit narediti, opraviti; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. položiti vse karte razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; knjiž. položiti svoje misli na papir napisati jih; ekspr. tudi on bo še moral položiti račun se zagovarjati (zaradi svojih dejanj); položiti roko knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; ekspr. nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; pog. položiti roko nase narediti samomor; položite roko na srce in priznajte bodite odkritosrčni; ekspr. policija je že položila roko na tatove jih je že prijela, ujela; vznes. položiti svoje srce k nogam koga postati čustveno popolnoma vdan komu; publ. položiti temelje čemu opraviti začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; ekspr. položiti svojo usodo v tuje roke prepustiti drugemu, drugim, da odločajo o njej; pog. on je položil že marsikatero žensko imel spolni odnos z njo; pog. položiti koga čez koleno natepsti ga; vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; pog. položiti koga na izpitu negativno ga oceniti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; ekspr. položiti komu kaj na srce priporočiti mu kaj, prositi ga za kaj; pog. koliko si ta mesec položil na stran prihranil; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; knjiž. položiti pripoved v pero, v usta sodobnemu kronistu narediti, da jo pripoveduje, piše sodobni kronist; katera se omoži, se v križe položi si povzroči težave, skrbi ◊ lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja položíti se 1. ekspr., navadno s prislovnim določilom uleči se: položiti se v mehko posteljo; položil se je po klopi in zaspal / položiti se v naslanjač sesti / redko s hrbtom se je položil na steno naslonil 2. nav. 3. os., nar. postati položen: svet se tam spet položi položívši -a -e zastar.: položivši denar na mizo, je vstal in odšel položèn -êna -o: čez zaboje položena deska ∙ ekspr. polje je položeno med goro in reko leži ♪
  6.      pólpenzión  -a [u̯p] m (ọ́-ọ̑) tur. oddaja sobe, ležišča in nudenje enega glavnega obroka hrane, navadno večerje: cena polpenziona ♪
  7.      polžína  -e [u̯ž] ž (í) star. polževa hišica: lupine školjk in polžine ♪
  8.      pólžív  -a -o [u̯ž] prid. (ọ̑-ȋ ọ̑-í) knjiž. napol živ: mrtvi in polživi ljudje ∙ knjiž. polživa od strahu je šla za njim zelo prestrašena ♪
  9.      pólživálski  -a -o [u̯ž] prid. (ọ̑-ȃ) 1. ki ima določen del telesa živalski, druge dele pa človeške: psoglavci, polkonji in druga polživalska bitja 2. ekspr. po določenih značilnostih precej podoben živalskemu: polživalski glasovi / ti barbari živijo še v polživalski dobi ♪
  10.      pomadizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. nanašati mazilo, kremo, navadno na lase: pomadizirati lase pomadizíran -a -o: pomadiziran in parfumiran ♪
  11.      pomazíliti  -im dov. (í ȋ) 1. star. pomazati, namazati z mazilom: pomaziliti vneto kožo / pomaziliti lase 2. rel. z oljem za maziljenje obredno pomazati: pomaziliti birmancu čelo pomazíljen -a -o: pomaziljeni lasje ∙ ekspr. pomaziljene besede pretirano slovesne, sladkobne ♪
  12.      pomehkúžiti  -im dov. (ú ȗ) ekspr. povzročiti, da se kdo boji ali ni sposoben prenašati (večjih) telesnih naporov, neprijetnosti: udobno življenje jih je pomehkužilo; ker se je pretoplo oblačil, se je pomehkužil; pren. ta stranka se je čisto pomehkužila pomehkúžen -a -o: pomehkužen človek, organizem ♪
  13.      pomežíkati  -am [mǝž in mež] dov. (ȋ) krajši čas mežikati: pomežikal je, nato pa spregovoril / sin je pomenljivo pomežikal očetu; ko je šel mimo nje, ji je pomežikal ♪
  14.      pomežikávanje  -a [mǝž in mež] s (ȃ) glagolnik od pomežikavati: pomežikavanje zaradi močne svetlobe / pozdravila sta se s pomežikavanjem / pomežikavanje zvezd na nebu ♪
  15.      pomežikávati  -am [mǝž in mež] nedov. (ȃ) pomežikovati: bolele so ga oči, zato je pomežikaval / pomežikaval je svoji sosedi / zvezde so pomežikavale na nebu ♪
  16.      pomežíkniti  -em [mǝž in mež] dov. (í ȋ) 1. zapreti in odpreti oči: nagrbančil je čelo, pomežiknil, nato pa spregovoril / pomežikniti z očmi; pren., ekspr. sonce je pomežiknilo izza oblakov 2. z zaprtjem in odprtjem oči, zlasti enega očesa, izraziti kaj, opozoriti na kaj: pomenljivo mu je pomežiknil; skrivaj sta si pomežiknila in se nato zasmejala / pomežiknil je očetu, naj jo še naprej izprašuje; pren. šofer je z žarometi pomežiknil pešcu 3. ekspr. prižgati se in ugasniti; utripniti: svetilnik je spet pomežiknil po točno določenem času ♪
  17.      pomežikovánje  -a [mǝž in mež] s (ȃ) glagolnik od pomežikovati: motilo jo je njegovo nervozno pomežikovanje / s pomežikovanjem so ga hoteli opozoriti na šalo / opazoval je pomežikovanje luči v dolini ♪
  18.      pomežikováti  -újem [mǝž in mež] nedov. (á ȗ) 1. zapirati in odpirati oči: od močne svetlobe je kar pomežikoval 2. z zapiranjem in odpiranjem oči, zlasti enega očesa, izražati kaj, opozarjati na kaj: pomežikoval ji je in se ji smehljal; ženske so si pomenljivo pomežikovale / pomežikuje na pijačo, ki je na mizi 3. ekspr. prižigati se in ugašati; utripati: semafor je enakomerno pomežikoval // dajati vtis utripanja, ukinjanja svetlobe: zvezde pomežikujejo z jasnega neba pomežikujóč -a -e: pomežikujoč je zatrjeval, da pri stvari ni sodeloval ♪
  19.      pomnožítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pomnožiti: pomnožitev prebivalstva je bila zelo opazna / pomnožitev kapitala, premoženja ♪
  20.      pomnožíti  -ím dov., pomnóžil (ȋ í) 1. narediti kaj številnejše: ker učenec snovi ni obvladal, je inštruktor pomnožil število ur; družina se je pomnožila, zato so morali hišo povečati // narediti kaj večje: pomnožiti bogastvo, premoženje; izdatki za hrano so se pomnožili povečali 2. mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: pomnožiti dve števili; pomnožiti s pet pomnožèn -êna -o: vojska, pomnožena s prostovoljci, je pripravljala napad; pomnoženo premoženje; pomnoženo število ♪
  21.      pomožíti se  -ím se dov., pomóžil se (ȋ í) raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola drug za drugim se poročiti: vse njene znanke so se že pomožile pomožíti ekspr. drugega za drugim dati, oddati v zakon: hčere sta pomožila in sinove poženila / slabo jih je pomožil ♪
  22.      ponesnážiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. z iztrebljanjem umazati: muhe so ponesnažile sliko; ponesnažiti posteljo ∙ ponesnažiti tla umazati ponesnážiti se iztrebiti se: pes se je ponesnažil v sobi ponesnážen -a -o: ponesnažena obleka; vse je ponesnaženo od muh ♪
  23.      ponéžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., redko poljubkovati: ko je prišel, ga je stisnila k sebi in ponežila / prinesel ji je zajtrk v posteljo, da jo malo poneži ponéžiti se postati nežen: v zadnjem času se je zelo ponežil ♪
  24.      popazíti  in popáziti -im dov. (ȋ á ȃ) krajši čas paziti: soseda ji je popazila otroka; popaziti na hišo, živino; prosil jih je, naj malo popazijo, dokler bo zdoma / obšel je sadovnjak in popazil, da bi ga kdo iz hiše ne videl ♪
  25.      poplazíti  in popláziti -im, in popláziti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) podrsati: v veži so ♪

   1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA