Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (1.801-1.825)


  1.      podzidávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: podzidavati zunanjo steno / hišo so podzidavali delali zidan temelj 2. delati zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidavati breg, nasip ♪
  2.      podzídek  -dka m (ȋ) 1. spodnji, navadno ojačeni del zidu: prijel se je za okenski rob in stopil na podzidek; sedeli so na podzidku; palače s stebri in podzidki // redko temeljni zid: hiša je lesena, podzidek pa kamnit 2. redko zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje; podzid: v vinogradu so naredili podzidke ♪
  3.      podzídje  -a s (ȋ) 1. temeljni zid: spominska plošča je vzidana v podzidje; hiša je lesena, ima pa kamnito podzidje 2. redko podzid: vinograd s podzidji / podzidje in okvir pri vratih sta navadno barvana podzidek ♪
  4.      podzídnica  -e ž (ȋ) redko zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje; podzid: ob podzidnici so izkopali jarek ♦ grad. zid, ki ne nosi, ampak le navzven zapira podstrešje ♪
  5.      podžíg  -a m (ȋ) glagolnik od podžgati: drva so pripravljena za podžig / ljudje so govorili o skrivnostnih podžigih požigih / za podžig bi si želeli spodbudne besede / podžig proti čemu ♪
  6.      podžigálec  -lca [u̯c] m (ȃ) požigalec: podžigalca so končno le odkrili // ekspr. kdor spodbuja, navdušuje: ognjeviti podžigalci upora / podžigalci nemirov, prepira hujskači ♪
  7.      podžíganje  -a s (ȋ) glagolnik od podžigati: za podžiganje uporabljajo trske / medsebojno podžiganje jim je dajalo moči / podžiganje odpora, sovraštva ♪
  8.      podžígati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: podžigati s trskami / podžigati slamo / podžigati ogenj delati; pren., ekspr. podžigati ogenj sovraštva 2. ekspr. spodbujati, navduševati: partizanske pesmi so podžigale brigade v boju; bratovo navdušenje je podžigalo tudi njega; podžigati koga k delu; z besedami podžigati; obotavljal se je in se obenem podžigal ∙ ekspr. upor mu podžiga kri ga razvnema 3. ekspr. povzročati, vzbujati: njegove besede so podžigale odpor, sovraštvo; skrb za vsakdanji kruh ga je podžigala, da je delal podnevi in ponoči // v zvezi s še povečevati stopnjo, intenzivnost česa: ta dogodek je jezo nanj še podžigal; spori še podžigajo napetost med njimi; sestrini namigi so njeno radovednost še podžigali podžigajóč -a -e: podžigajoči klici, kriki; podžigajoč ritem; podžigajoče besede ♪
  9.      poetizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od poetizirati: poetiziranje mu je bilo v veselje / poetiziranje življenja ♪
  10.      poetizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. olepševati, idealizirati: pisatelj v romanu poetizira srednji vek; poetizirati življenje 2. nedov. pesniti, pesnikovati: v mladosti je tudi on poetiziral poetizíran -a -o: poetizirana biografija pisatelja ♪
  11.      poezíja  -e ž (ȋ) 1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem, pesništvo: gojiti poezijo; zgodovina poezije; poezija in proza // pesniška dela, pesmi: za poezijo značilni izrazi; pripraviti izbor poezije sodobnih pesnikov / avantgardna, ljubezenska poezija; izvirna in prevodna poezija / poezija med obema vojnama / ponatis Prešernovih Poezij 2. knjiž., nav. ekspr. čustvenost, lepota: v tem delu je veliko poezije; šepetal ji je besede, polne poezije / poezija zimske pokrajine ● ekspr. poslušati njen glas je prava poezija je zelo prijetno; je užitek; ekspr. on je čisto brez poezije resen, zadržan, tog; publ. pesnik je vstopil v poezijo v času med obema vojnama začel pesniti, se uveljavil kot pesnik ♪
  12.      pofrancóziti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti kaj francosko: pofrancoziti sosednje prebivalce; priseljenci so se kmalu pofrancozili / pofrancoziti imena pofrancózen -a -o: pofrancozeni hrvaški plemič ♪
  13.      pogáziti  -im dov., pogázila in pogazíla (á ȃ) knjiž. pohoditi, poteptati: pogaziti cvetje, travo / konj je pogazil otroka; pren., ekspr. življenje jih je pogazilo; pogazila je svojo srečo pogážen -a -o: pogažena človečnost ♪
  14.      pogrozíti  -ím dov., pogrózil; pogrožèn (ȋ í) zagroziti: le počakaj, mu je pogrozila; pogrozil mu je s palico, stisnjeno pestjo ♪
  15.      pojezíti  -ím dov., pojézil (ȋ í) nekoliko razjeziti: pojezilo jo je, da tako govori o njem pojezíti se krajši čas se jeziti: pojezil se je na njihovo malomarnost ♪
  16.      pojúžinati  -am dov. (ú) nar. pojesti kosilo; pokositi: mudilo se mu je, da je komaj utegnil pojužinati // pomalicati: pojužinala sta meso in kruh ♪
  17.      pokazíti  -ím dov., pokázil; pokažèn in pokazèn (ȋ í) 1. narediti kaj a) manj lepo: brazgotina mu je pokazila obraz b) manj popolno, dovršeno: ilustracije so knjigo pokazile / pazil je, da ne bi pokazil dobrega vtisa 2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: njegovo govorjenje je pokazilo večer 3. star. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; pokvariti: slaba družba ga je pokazila pokazíti se ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: vsi njihovi načrti so se pokazili; portret se je slikarju pokazil / jed se je pokazila ● vreme se je pokazilo postalo je deževno, mrzlo ♪
  18.      poknéžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) v nekaterih deželah dati, podeliti knežji naslov: za zasluge so ga poknežili poknéžen -a -o: pokneženi grof ♦ zgod. poknežena grofija Goriška ♪
  19.      poknjížiti  -im dov. (í ȋ) lingv. narediti, da je kaj v skladu s sistemom, zakonitostmi knjižnega jezika: poknjižiti narečno obliko besede ♪
  20.      pokritizírati  -am dov. (ȋ) krajši čas kritizirati: pokritizirali so njegov novi roman / rad pokritizira / ni mu prav, če ga kdo pokritizira ♪
  21.      polarizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. fiz. narediti iz nepolarizirane svetlobe polarizirano: reža svetlobo polarizira; eliptično, linearno polarizirati 2. elektr. povzročiti nastanek polov: polarizirati elektrolitni kondenzator; kos železa se v magnetnem polju polarizira 3. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj izoblikuje v nasprotji: njegova lirika je duhovnost in snovnost polarizirala / tako pisanje lahko polarizira javno mnenje; nobeno dramsko delo dozdaj ni ocenjevalcev tako polariziralo kot to ni izzvalo tako različnih mnenj; mnenja so se hitro polarizirala / v tem obdobju se začne otrokovo čustveno življenje polarizirati na jaz — drugi polarizíran -a -o: roman je polariziran okoli dveh tečajev — svobode in reda; idejno polarizirano meščanstvo ♦ fiz. polarizirana svetloba svetloba, ki ima določeno smer električnega polja ♪
  22.      polážič  -a m (ȃ) nar. vzhodno kolednik: prišli so polažiči ♪
  23.      polemizírati  -am nedov. (ȋ) ostro si izmenjavati nasprotujoča si mnenja, navadno glede kakega znanstvenega, literarnega, filozofskega vprašanja: polemizirati z matematiki; polemizirati z novimi nazori, pojmovanji ♪
  24.      polikondenzírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. povzročati spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine: polikondenzirati estre organskih kislin; estri akrilatne kisline (se) polikondenzirajo ♪
  25.      polimerizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. povzročati spajanje zlasti organskih nenasičenih molekul v makromolekule z mnogo večjo molekulsko maso in isto procentno sestavo elementov: polimerizirati eten; monomeri (se) polimerizirajo v makromolekule ♪

   1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA