Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (17.749-17.773)


  1.      prvínski  -a -o prid. (ȋ) 1. dan s samim nastankom, naravo: prvinski občutki; nagon po samoohranitvi je prvinski 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja: ti ljudje so še prvinski / divja, prvinska pokrajina // ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prvinski izbruh strasti ● knjiž. prvinske oblike likovnega izražanja osnovne, najenostavnejše prvínsko prisl.: prvinsko zdrav smisel za stvarnost ♪
  2.      prvínskost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost prvinskega: novele razodevajo življenjsko prvinskost; prvinskost čustev / prvinskost narave ♪
  3.      prvobíten  -tna -o prid., prvobítnejši (í ȋ) knjiž. 1. prvoten, osnoven: gorska dolina je še ohranila prvobitno podobo / odkriti sledove prvobitnih prebivalcev ♦ ekon. prvobitna akumulacija kapitala prvotna akumulacija kapitala 2. prvinski, neponarejen: prvobitne moči v človeku; prvobitna življenjska sla ♪
  4.      prvobítnost  -i ž (í) knjiž. prvotno, osnovno bistvo: dokopati se do prvobitnosti vsega // prvinskost, neponarejenost: doživeti gorsko pokrajino v njeni prvobitnosti / prvobitnost primitivnih plemen ♪
  5.      prvobórec  -rca m (ọ̑) 1. udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 ali prvi organizator ljudske vstaje: na srečanju so prvoborci obujali spomine na partizanske čase; odkritje spominske plošče prvoborcu 2. publ. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoborci za socializem, lepše življenje ♪
  6.      prvolétnik  -a m (ẹ̑) redko 1. dijak ali slušatelj prvega letnika: predavanje je bilo za prvoletnike fakultet 2. otrok ali žival v prvem letu starosti: duševni razvoj prvoletnika ♪
  7.      prvošólec  -lca m (ọ̑) učenec prvega razreda: mnogi prvošolci že znajo pisati in brati // nekdaj učenec prvega razreda gimnazije: prvošolci se učijo dva tuja jezika ♪
  8.      prvošólka  -e ž (ọ̑) učenka prvega razreda: prvošolke se še rade igrajo s punčkami // nekdaj učenka prvega razreda gimnazije ♪
  9.      prvôten  -tna -o prid., prvôtnejši (ó) 1. ki je bil, obstajal na določenem začetku: ohraniti prvotni naslov romana; vrniti predmetu prvotno obliko / ostati pri prvotni odločitvi / prvotno nahajališče zlata / prvotni lastnik 2. ki je bil, nastal prvi in je izhodišče, osnova za druge stvari iste vrste: najti prvotno besedilo / trdil je, da je snov prvotna, zavest pa drugotna 3. ki ni nastal kot posledica zavestne človeške dejavnosti: prvotna podoba pokrajine se je z industrijo zelo spremenila; gozdovi, ohranjeni v prvotnem stanju 4. nanašajoč se na časovno zelo oddaljeno začetno obdobje: prvotno krščanstvo / prvotna skupnost 5. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prvotni prebivalci / prvotna sorta, vrsta ● knjiž. ljudje so še preprosti in prvotni naravni, neizumetničeni; knjiž. prvotna ljudstva primitivna ljudstva; star. v teh krajih je poljedelstvo še precej prvotno preprosto, primitivno ◊ ekon. prvotna akumulacija kapitala akumulacija kapitala ob prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, zlasti z neekonomskimi, nasilnimi dejanji; lingv. prvotni pomen besede prvôtno prisl.: prvotno je trdil drugače; to so prvotno tropske živali ♪
  10.      psalmíst  -a m (ȋ) pesnik psalmov: psalmist opeva lepoto mirnega življenja ♪
  11.      psevdoním  -a m (ȋ) ime, priimek, ki ga uporabljajo zlasti avtorji, pisatelji, da prikrijejo svoje pravo ime; izmišljeno ime, skrivno ime: pisatelj je uporabljal različne psevdonime; psevdonim Lovra Kuharja je Prežihov Voranc / objavljati članke, pesmi pod psevdonimom; skrivati se za psevdonimom ♪
  12.      psévdopódij  -a m (ẹ̑-ọ́) nav. mn., biol. protoplazemski podaljšek pri enoceličarjih, ki omogoča gibanje in lovljenje hrane, panožica ♪
  13.      psíha 1 -e ž (ȋ) duševnost: vplivati na psiho mladostnika; značilnosti ženske psihe / psiha množic, naroda / raziskovati psiho živali ♪
  14.      psihedéličen  -čna -o prid. (ẹ́) psih. nanašajoč se na delovanje, učinkovanje mamil na človekovo duševnost: psihedelično doživetje / psihedelične barve ♪
  15.      psíhičen  -čna -o prid. (í) duševen: psihični pojavi, procesi; psihične bolezni, motnje; psihičen in fizičen / živeti pod psihičnim pritiskom; opisovanje psihičnega stanja ♦ med. psihični šok; psih. psihični avtomatizem psíhično prisl.: psihično nerazvit, uravnovešen ♪
  16.      psiho...  ali psího... prvi del zloženk (í) nanašajoč se na duša 2: psihoanaliza, psihofizičen, psihokemija ♪
  17.      psíhodinámičen  -čna -o prid. (ȋ-á) psih. nanašajoč se na človekovo doživljanje, vedênje kot posledico motivov in nagonov: psihodinamični procesi / psihodinamična teorija ♪
  18.      psíholingvístika  -e ž (ȋ-í) lingv. jezikoslovje, ki proučuje jezik s stališča duševnosti: dognanja psiholingvistike ♪
  19.      psihologíja  -e ž (ȋ) 1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje: razvoj psihologije; strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja ♦ ped. pedagoška psihologija; psih. globinska psihologija ki proučuje človekovo podzavest; individualna psihologija po Adlerju ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; socialna psihologija ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; psiht. klinična psihologija ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi 2. duševnost: spoznati psihologijo učenca / publ. psihologija mase ♪
  20.      psiholóški  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test 2. duševen: psihološki pojavi; psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore ◊ lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, duševno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo ♪
  21.      psihóza  -e ž (ọ̑) 1. psiht. duševna bolezen z izrazitimi znamenji: zdraviti psihozo; shizofrenija in druge psihoze / manično-depresivna psihoza ciklofrenija 2. nav. ekspr. duševno stanje, ki ga povzroča strah, nemir, napetost: ustvarjati psihozo negotovosti; množična, vojna psihoza / potrošniška psihoza ♪
  22.      psíkati  -am nedov. (ȋ ȋ) oglašati se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: psikati in sikati / pst, pst, so psikali jezni glasovi / krogle so psikale okoli njega sikale ♪
  23.      psíkniti  -em dov. (í ȋ) oglasiti se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: sikniti in psikniti / nekdo je psiknil: pst / krogla je psiknila mimo njegove glave siknila ♪
  24.      pst  [pśt in ps̀t] medm. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: položil je prst na usta: pst; pst, ostani, kjer si; psst, tiho ♪
  25.      pš 1 [pš́] medm., klic perutnini beži, pojdi: pš je zamahnil, da so se kokoši razbežale / pššš, je podil golobe ♪

   17.624 17.649 17.674 17.699 17.724 17.749 17.774 17.799 17.824 17.849  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA