Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (17.599-17.623)


  1.      promemórija  -e ž (ọ́) knjiž. krajši zapis o določeni stvari, da se je ne pozabi reči, narediti: narediti si promemorijo // polit. krajši zapis z obrazložitvijo stališč vlade o kakem meddržavnem vprašanju: izročiti promemorijo / vladna promemorija ♪
  2.      promèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. gibanje, premikanje vozil, oseb po določeni poti: ovirati, urejati, usmerjati promet; pred prazniki je na cestah velik, ekspr. živahen promet / izločati tovornjake iz prometa; izboljšati varnost v prometu / avtomobilski, ladijski promet; cestni, zračni, železniški promet; enosmerni promet / publ. izročiti most prometu; zapreti cesto za ves promet 2. navadno s prilastkom prevažanje potnikov, blaga z enega kraja na drugega: med krajema je spet redni avtobusni promet; vozovnice za letalski promet; vozila za potniški promet / javni, medkrajevni, mestni promet; linijski promet po stalni progi in po stalnem voznem redu / tranzitni promet blaga se je povečal 3. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s takim gibanjem ali prevažanjem: izboljšati, razvijati promet; razvoj letalskega prometa; sekretariat za promet 4. v zvezi poštni, telegrafski, telefonski promet prenašanje, posredovanje sporočil, paketov, denarnih nakazil: nadzirati, ugotavljati telefonski, telegrafski promet / medkrajevni, mednarodni poštni promet 5. ekon. spreminjanje vrednosti blaga, storitev v denar in obratno: ta trgovina ima velik promet; preseči načrtovani promet / promet z lesom, stroji, živili / blagovni, devizni, plačilni promet; izvozni, uvozni promet; letni, mesečni promet; promet na debelo, na drobno ● pokvarjeno blago so vzeli iz prometa so nehali prodajati; dati v promet nove bankovce, znamke narediti, da se lahko začnejo prodajati, uporabljati; novi izdelek gre dobro v promet se dobro prodaja; pog. spraviti vso hrano v promet prodati, porabiti jo ◊ avt. desni promet ki poteka po zunanjem pasu vozišča; mirujoči promet parkirana vozila; pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; udeleženec v prometu pešec, voznik; fin. brezgotovinski denarni promet; jur. pravni promet nastanek, sprememba in prenehanje pravic; žel. bruto promet teža blaga in vagonov, ki se uporablja za računanje prepustne in prevozne moči proge; neto promet teža prevoženega blaga ♪
  3.      prométen  -tna -o prid., prométnejši (ẹ̑) nanašajoč se na promet: a) prometni zastoji; zgodila se je prometna nesreča; ta cesta je zelo prometna / čez Slovenijo vodijo pomembne prometne poti; kraj ima dobre prometne zveze / prometna varnost / publ. mestu grozi prometni infarkt zastoj, zastajanje prometa zaradi prevelikega števila vozil / prometni miličnik; prometni pravilnik; prometni prekršek; prometni znak; prometna milica; prometna služba; prometno dovoljenje listina o registraciji motornega in priklopnega vozila b) prometni odsek je organiziral prevoz; prometna politika / prometni tehnik c) prometni davek; prometna vrednost izdelka ◊ avt. prometni pas pas, dovolj širok za neoviran promet enega vozila; jur. prometno pravo pravo, ki ureja prevoz potnikov in blaga ter prenos obvestil po pošti, telegrafu, telefonu in radiu; žel. prometni urad prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa prométno prisl.: prometno pomemben kraj ♪
  4.      prométnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prometnik: prometnica je dala znak za odhod vlaka / v križišču je stala prometnica in urejala promet 2. publ. prometno pomembnejša cesta: zgradili so novo prometnico; glavna, mestna prometnica ♪
  5.      prominénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. zelo pomemben, ugleden človek: proslave so se udeležile vse mestne prominence ♪
  6.      promiskuitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. mešanje, mešanost: promiskuiteta narodov na Balkanu / prevelika promiskuiteta pesmi v antologiji 2. spolni odnosi z osebami drugega spola brez omejitev, prepovedi: promiskuiteta se širi / živeti v promiskuiteti ♪
  7.      promócija  -e ž (ọ́) slovesna podelitev doktorskega naslova: promocija je bila v slavnostni dvorani univerze; iti na promocijo // dosega doktorskega naslova: po promociji se je zaposlil na univerzi ● knjiž. socialna promocija napredovanje na lestvici družbenega ugleda; publ. promocija nove plošče javna predstavitev nove plošče s posebno prireditvijo ◊ šah. promocija kmeta sprememba kmeta v figuro ♪
  8.      promovírati  -am dov. in nedov. (ȋ) slovesno dati, podeliti doktorski naslov: rektor univerze je promoviral deset novih doktorjev znanosti; promovirali so ga za častnega doktorja univerze // nepreh. doseči, pridobiti si doktorski naslov: promoviral je na ljubljanski univerzi; promovirala je z disertacijo o domačem narečju ● publ. promovirati novo ploščo predstaviti jo javnosti s posebno prireditvijo ◊ šah. promovirati kmeta spremeniti ga v figuro promovíran -a -o: promovirani znanstveniki; promoviran na dunajski univerzi ♪
  9.      promulgácija  -e ž (á) jur., v zvezi promulgacija zakona razglasitev zakona ♪
  10.      pronícanje  -a s (ȋ) glagolnik od pronicati: pronicanje vode skozi steno / čutila je pronicanje mraza v telo / pronicanje tujega blaga na domači trg ♪
  11.      pronícati  -am nedov. (ȋ ȋ) s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronica skozi apnenec; mokrota mu pronica skozi obleko; plini pronicajo skozi opno / mesečina je pronicala skozi vejevje / deževnica je pronicala v jamo; voda pronica v zemljo 2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: tuji kapital pronica v državo / te govorice so začele pronicati tudi v zapor; njihov vpliv pronica v vse plasti družbe 3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronicati v bistvo problema; vse bolj je pronicala v njegove skrivnosti pronicajóč -a -e: voda je oblikovala jamo, pronicajoč s površja v globino; človek s pronicajočim pogledom ♪
  12.      pronicàv  -áva -o in pronícav -a -o prid. (ȁ á; í) 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicav kritik, mislec / človek pronicavega duha / pronicava analiza besedila; pronicavo opazovanje / njene pronicave oči vse opazijo 2. ekspr. visok, rezek: zaslišal je njen pronicavi glas; pronicavi žvižg lokomotive 3. ki lahko pronica: na popotnike se je ulil droben, pronicav dež pronicávo in pronícavo prisl.: pronicavo ga je pogledal; pronicavo jasne misli ♪
  13.      pronicljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicljiv raziskovalec / ima pronicljiv čut za pravičnost; občudovali so ga zaradi njegovega pronicljivega duha / njegove sodbe so pronicljive; pronicljivo premišljanje / s svojim pronicljivim pogledom ga je spravil v zadrego / ima obraz s pronicljivimi očmi 2. ekspr. visok, rezek: pronicljivo kričanje ● redko apnenec je pronicljiv prepusten pronicljívo prisl.: pronicljivo gledati, govoriti ♪
  14.      proníkati  -am nedov. (ȋ ȋ) s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronika skozi steno / skozi zavese je pronikala dnevna svetloba / iz zemlje je pronikal potok 2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: te ideje so začele pronikati tudi k nam 3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronikati v zakone narave pronikajóč -a -e: padal je droben, pronikajoč dež; ima pronikajoče oči ♪
  15.      pronikljív  -a -o prid. (ȋ í) pronicljiv: pronikljiv znanstvenik / zaradi pronikljivega opazovanja so bili rezultati raziskave dobri / govornikov pronikljivi glas je odmeval po dvorani pronikljívo prisl.: pronikljivo ga je pogledal ♪
  16.      proníkniti  -em dov. (í ȋ) s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini priti skozi kaj ovirajočega: voda pronikne skozi apnenec / maščoba je proniknila v usnje / ekspr. krik je proniknil skozi tišino 2. ekspr. pomalem, neopazno prodreti, se razširiti: te govorice so proniknile tudi do zaprtih; njegove ideje so proniknile med ljudi 3. spoznati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronikniti v bistvo stvari; pronikniti v najbolj skrite misli koga ● knjiž. vsega me je proniknila ta misel prevzela; knjiž. proniknil je iz preproste družine izšel, prišel; resnica je proniknila na dan je postala znana proníknjen -a -o: ves je proniknjen z mislijo na potovanje ♪
  17.      prononsíran  -a -o prid. (ȋ) knjiž. viden, izrazit: prononsirano poudarjanje svobodomiselnih idej // znan, razvpit: prononsiran pristaš nove teorije ♪
  18.      propàd  -áda m (ȁ á) glagolnik od propasti: propad rastlinske, živalske vrste / propad civilizacije / propad kmetije, podjetja / propad države / gospodarski, politični propad / ekspr. strasti ga pehajo v propad / moralni propad / njihov načrt je obsojen na propad ♪
  19.      propádanje  -a s (ā) glagolnik od propadati: propadanje hiš, njiv / propadanje nekaterih živalskih vrst / propadanje kmetij / propadanje rimskega cesarstva / moralno propadanje ♪
  20.      propádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati za obstajanje nujno potrebne lastnosti: zaradi te malomarnosti dragocene listine propadajo; zapuščena hiša vse bolj propada / sadno drevje propada / ta živalska vrsta propada 2. zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebne lastnosti, sposobnosti: društvo, kmetija, podjetje propada / rimska država je vedno bolj propadala / gospodarstvo, obrt propada / družina je začela gospodarsko propadati / disciplina propada se manjša, izginja 3. izgubljati za dobro, uspešno opravljanje določene dejavnosti potrebne lastnosti, sposobnosti: ta umetnik vse bolj propada; kot igralec propada 4. izgubljati določene dobre, zaželene lastnosti sploh: zaradi pijače vedno bolj propada; ekspr. po operaciji je začel naglo propadati hirati, slabeti / duševno, moralno, telesno propadati 5. zaradi določenega dejstva izgubljati vrednost, veljavnost: denarja ne morem dobiti nazaj in tako mi propada 6. ekspr. izgubljati možnost uresničiti se: upi so propadali drug za drugim propadajóč -a -e: obnavljati propadajoče nasipe; telesno propadajoč človek ♪
  21.      propagánda  -e ž (ȃ) 1. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: organizirati propagando med delavci; razviti živahno propagando za napredne ideje; pomanjkljiva, učinkovita propaganda; ustna propaganda; psihologija, tehnika propagande / propaganda modernega načina kmetovanja, poslovanja / delati propagando za svoje nazore 2. nav. slabš. namerno prikrivanje, potvarjanje česa z namenom, da se politično, ideološko vpliva: preprečevati sovražnikovo propagando; fašistična, prevratna, protidržavna propaganda / ne verjamem mu, to je samo propaganda / lažna propaganda 3. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: ta tovarna proda veliko izdelkov, ker ima dobro propagando; televizijska, turistična propaganda / dela propagando za najnovejše gospodinjske aparate / ekonomska propaganda / pog. šef propagande propagandnega oddelka ● ekspr. sam sebi dela propagando se hvali; ekspr. domov je prišel s polno aktovko propagande propagandnega gradiva ♪
  22.      propagandístičen  -čna -o prid. (í) nav. slabš. nanašajoč se na propagandiste ali propagando: pisati v propagandističnem duhu; literatura je služila propagandističnim potrebam / preprečevati razdiralno propagandistično delovanje propagandístično prisl.: propagandistično govoriti ♪
  23.      propagandízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: velikokrat ga je zaneslo v neživljenjski in jalov propagandizem / propagandizem tega spisa me moti propagandnost ♪
  24.      propást  -i ž (ȃ) knjiž. propad, uničenje: grozi jim propast / ekspr.: drveti v propast; biti na robu propasti / moralna propast ♪
  25.      propásti  -pádem dov., stil. propàl propála (á ā) 1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za obstajanje nujno potrebne lastnosti: če se hiša ne popravlja, propade / bojijo se, da bo ta živalska vrsta propadla izumrla / marsikatera civilizacija je že propadla 2. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebne lastnosti, sposobnosti in zato prenehati obstajati: banka, tovarna je propadla / obrtnik je začel piti in kmalu je propadel / fašistična država je propadla 3. izgubiti za dobro, uspešno opravljanje določene dejavnosti potrebne lastnosti, sposobnosti: čeprav je živel daleč od središča, kot slikar ni propadel / ekspr. propasti v poklicu ne uspeti 4. izgubiti določene dobre, zaželene lastnosti sploh: odkar se druži z njimi, je popolnoma propadel / duševno, moralno propasti 5. zaradi določenega dejstva izgubiti vrednost, veljavnost: boni so propadli; ves denar, ki smo ga vložili v modernizacijo podjetja, nam je propadel; vstopnica za gledališče mu je propadla 6. ne doseči cilja, ne uspeti: vsi poskusi, da bi jih pomirili, so propadli / ekspr.: propasti na volitvah ne zmagati, ne biti izvoljen; s svojim predlogom je propadel njegovega predloga niso sprejeli 7. ekspr. izgubiti možnost uresničiti se: zaradi pomanjkanja denarja je načrt propadel; zadnji up za rešitev je propadel propádel -dla -o: propadli kmet; propadla vstopnica; (moralno) propadla ženska propàl -ála -o ki izgubi dobre, zaželene lastnosti, zlasti moralne: propal človek ♪

   17.474 17.499 17.524 17.549 17.574 17.599 17.624 17.649 17.674 17.699  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA