Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (1.651-1.675)


  1.      opážiti  -im dov. (á ȃ) namestiti, pritrditi na določeno površino za zaščito, olepšanje: opažiti stene, strop; opažiti hlev s slamo; opažiti zid s pločevino opážen -a -o: opažen zid; z lesom opažena soba ♪
  2.      operacionalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti uporabno, učinkovito v kakem postopku: operacionalizirati spoznanja ♪
  3.      oplazíti  in opláziti -im, in opláziti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. premikajoč se od strani se dotakniti: padajoča smreka je oplazila sosednje drevje; po obrazu ga je oplazila veja; pri preskoku je oplazil oviro / roka je drsala po zidu in oplazila vrata; pren. civilizacija jih je le površno oplazila // nav. ekspr. zadeti, trčiti ob kaj pod zelo majhnim kotom: tovornjak je oplazil avtomobil; avtobusa sta se oplazila po vsej dolžini 2. raniti, poškodovati z zadetkom od strani: krogla mu je oplazila roko / strel ga je oplazil po čelu / ne vstajaj, da te ne oplazi granata // nav. ekspr. nekoliko poškodovati: večkrat jih je oplazila strela / rože je oplazila prva slana / spet ga je oplazila kap 3. ekspr., navadno v zvezi oplaziti z očmi, s pogledom na hitro pogledati: očitajoče ga je oplazila z očmi; oplazila ga je s hladnim pogledom / njegove oči mimogrede oplazijo goste 4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: oplaziti z bičem; iztrgal mu je dežnik in ga z njim pošteno oplazil; pren. kritik ga je z nekaj stavki dobro oplazil 5. ekspr. premikajoč se za krajši čas pojaviti se, nastopiti na površini: svetloba žarometa oplazi hišo / sence oblakov so oplazile njive ♪
  4.      opozícija  -e ž (í) 1. v nekaterih državah nasprotovanje stranke, strank političnemu programu druge stranke, drugih strank, navadno vodilnih: opozicija proti programu stranke je prenehala; vladni predlog je naletel na opozicijo / stranka je v opoziciji nasprotuje politiki vladajoče stranke // publ. opozicijska stranka, opozicijske stranke: pripadati opoziciji; poslanci leve opozicije; voditelj opozicije / parlamentarna opozicija / leva opozicija v demokratski stranki skupina, krilo 2. knjiž. nasprotovanje, odpor: ko je spregovoril, je začutil med poslušalci tiho opozicijo / to je storil iz opozicije; biti v opoziciji nasprotovati 3. astr. konfiguracija, pri kateri je premičnica navidezno na nasprotni strani neba kot Sonce: konjunkcija in opozicija / Jupiter je v opoziciji s Soncem 4. lingv. razmerje med dvema istovrstnima jezikovnima prvinama, ki se v čem popolnoma razlikujeta: pomenska opozicija ◊ šah. položaj kraljev, stoječih si nasproti v isti smeri, med katerima je liho število polj ♪
  5.      opozicíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na opozicijo: zagovarjati opozicijsko stališče / opozicijski časopis; opozicijski kandidat kandidat opozicijske stranke / opozicijska stranka ♪
  6.      opozicionálec  -lca m (ȃ) publ., v nekaterih državah član opozicijske stranke: boriti se proti opozicionalcem ∙ ekspr. on je večni opozicionalec rad nasprotuje ♪
  7.      opozicionálen  -lna -o prid. (ȃ) opozicijski: opozicionalni poslanec; opozicionalni tisk / opozicionalna stranka ♪
  8.      opozicionálnost  -i ž (ȃ) knjiž. nagnjenost k nasprotovanju: znan je po svoji opozicionalnosti ♪
  9.      oprážiti  -im dov. (á ȃ) 1. s praženjem doseči, da dobi živilo rjavo barvo: opražiti čebulo / opražiti kavo 2. narediti, da je kaj na površini pečeno; opeči: opražiti kose slanine / opražiti kruhove rezine oprážen -a -o: opražene kruhove rezine; čebula še ni opražena ♪
  10.      optimalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, da postane kaj optimalno: optimalizirati razmere v šolstvu ♪
  11.      organizíranec  -nca m (ȋ) ekspr. kdor je član kake organizacije: organiziranci so pripravili načrt za akcijo ♪
  12.      organizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od organizirati: organiziranje tekmovanja je bilo uspešno / organiziranje prodaje blaga, proizvodnje / njegova naloga je bila organiziranje teroristične skupine / politično organiziranje ljudi / delavci so zahtevali pravico organiziranja in združevanja ♪
  13.      organizíranost  -i ž (ȋ) značilnost, stanje organiziranega: slaba organiziranost dela; pomanjkanje organiziranosti škodi proizvodnji; višja stopnja organiziranosti pouka / razredna organiziranost delavstva ♪
  14.      organizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. z uskladitvijo, sistemizacijo sestavnih delov narediti, da a) kaj kot celota dobro deluje, poteka: organizirati proizvodnjo, zdravstveno službo; tako delo je treba skrbno organizirati / organizira boj proti alkoholizmu / skušal je bolje organizirati posvetovanje / košarkarji so šele sredi polčasa organizirali svojo igro in dobro zaigrali / ekspr. organiziraj (si) življenje, kakor veš in znaš b) je kaj smiselna celota: pisatelj je nazadnje le organiziral svoj roman / svojih misli ni znal organizirati 2. povzročiti, doseči nastanek, delovanje česa: organizirati spopade; organizirati stavko, vstajo / organizirati alpinistično odpravo, atletsko tekmovanje / organizirali so mladinsko delovno brigado ustanovili 3. združiti z določenim ciljem, namenom: organizirati kmete za sodelovanje z zadrugo; organizirati ljudstvo v boju proti okupatorju; ljudje so se organizirali v krajevne skupnosti 4. pog. dobiti, priskrbeti: organiziral jim je prenočišče; organiziral si je družbo za v hribe organizírati se pog. postati član kake organizacije; včlaniti se: organiziral se je k socialistom; organiziral se je v slavistično društvo // postati član komunistične partije: letos se je organiziral tudi on organizíran -a -o: organizirana pomoč v gorah; organizirana pripoved, snov; organizirane stavke; dobro organizirano delo; borci so bili organizirani v brigado; je organiziran v sindikat; prisl.: dela so se lotili organizirano; organizirano usmerjati proizvodnjo ♪
  15.      organzín  -a m (ȋ) tekst. močneje sukana preja iz več zelo dolgih vlaken naravne svile, ki se uporablja za osnovo svilenih tkanin ♪
  16.      orientalizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prilagajati orientalskemu načinu življenja in mišljenja: orientalizirati umetnost orientalizíran -a -o: orientalizirana civilizacija ♪
  17.      orožíti  -ím dov., oróžil (ȋ í) zastar. oborožiti: orožiti hlapce in kmete; orožiti se za boj ♪
  18.      orúžiti  -im dov., tudi oružíte; tudi oružíla (ú) nar. oluščiti: oružiti grah / oružiti koruzo orobkati orúžen -a -o: oružen koruzni storž ♪
  19.      osnážiti  -im dov. (á ȃ) 1. odstraniti umazanijo, prah: osnažiti čevlje, obleko; osnažiti stanovanje ∙ ekspr. brivec ga že čaka, da ga osnaži obrije 2. redko očistiti, otrebiti: osnažiti piščanca, ribe osnážen -a -o: skrbno osnažena obleka ♪
  20.      osolzíti  -ím [u̯z] dov., osólzil (ȋ í) knjiž. zmočiti s solzami: osolziti robec / slovo jim je osolzilo oči; oči so se mu osolzile osolzèn -êna -o: osolzene oči ♪
  21.      osovražíti  in osovrážiti -im, in osovrážiti -im dov. (ȋ á ȃ; ā ȃ) zasovražiti: vaščani so ga zaradi tega dejanja osovražili; pri ljudeh se je osovražil / osovražiti zemljo / knjiž. osovražiti otroku šolo pristuditi osovrážen -a -o: osovražen človek; povsod je bil osovražen ♪
  22.      osréžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) povzročiti, da se naredi srež: mraz je osrežil sneg; hribi so se osrežili / obrvi so se mu od vlage osrežile osréžen -a -o: osreženi vrhovi gor ♪
  23.      ostrižíšče  -a s (í) prostor, kjer gojijo ostrige: ostrižišče je bilo prazno / veliko ostrižišče kraj, prostor, kjer je mnogo ostrig ♪
  24.      ostrúžiti  -im dov. (ú) s struženjem narediti gladko, ravno: ostružiti doge, parket; ostružiti kovinske izdelke // s struženjem odstraniti: ostružiti robove ostrúžen -a -o: ostružene deske; dobro ostružena tla ♪
  25.      osvežílen  -lna -o prid. (ȋ) ki osveži, osvežuje: osvežilen veter; osvežilna kopel, pijača osvežílno prisl.: ta sok deluje osvežilno ♪

   1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA