Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (1.526-1.550)



  1.      nèstandardiran  -a -o prid. (-) ki ni standardiziran: uporabljajo nestandardizirane delovne metode, norme ♦ šol. nestandardizirani test test, ki ni strokovno preizkušen in normiran
  2.      nèužíten  -tna -o prid. (-) ki ni užiten: neužitne dele živali uporabijo za gnojila; stara jed je neužitna / užitne in neužitne gobe // ekspr. slab, nekvaliteten: neužitna povest; kar je skuhala, se mu je zdelo neužitno ● ekspr. to je neužiten človek zoprn
  3.      nèužítnost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neužitnega: neužitnost jedil, živil / užitnost in neužitnost gob ∙ ekspr. svojo zgodbo je ponavljal do neužitnosti velikokrat, mnogokrat
  4.      nevtralirati  -am dov. in nedov. () 1. napraviti, da kdo, kaj v mednarodnih odnosih ni vključen v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralizirati državo / nevtralizirati pas med vojskujočima se državama 2. publ. napraviti neškodljivo, nenevarno: nevtralizirali so skupino diverzantov / treba je bilo nevtralizirati vpliv sovražnikove propagande 3. narediti, da kaj s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: živo rdečo barvo nevtralizirati z belo ∙ ekspr. njegovo jezo je nevtralizirala s pomirljivimi besedami zmanjšala, ublažila 4. kem. napraviti, da kaj ni bazično niti kislo: lug nevtralizira kislino; kisline in lugi se med seboj nevtralizirajo ◊ agr. nevtralizirati tla nevtraliran -a -o: nevtraliziran pas ozemlja; nevtralizirana kislina
  5.      nèzadan  -a -o prid. (-í) ki ni zazidan: zazidana in nezazidana zemljišča
  6.      nèzazidljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne more, ne sme zazidati: nezazidljive parcele; nezazidljivo zemljišče
  7.      žica  -e ž (ẹ̑) 1. pog. kovanec za 5 par: plačal je s samimi nežicami 2. manjšalnica od neža 1: nežica, polna vina ◊ zool. manjša sladkovodna riba s šestimi brčicami okrog ust, Cobitis taenia
  8.      žigósan  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni žigosan: kolek še ni žigosan / zbiral je nežigosane znamke
  9.      žiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., redko ljubkovati, božati: mati neži bolnega otroka / nikar ga ne neži razvajaj žiti se postajati nežen: nežil se je ob njej
  10.      žív  -a -o prid. (- -í) 1. nasproten, drugačen od živega: nežive sestavine, snovi, stvari / živa in neživa narava voda, zemlja, zrak, nebesna telesa // knjiž. tak, kot bi bil mrtev: bose noge so nežive počivale v travi; stal je prikovan v tla, kot neživ 2. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: osebe v romanu so nežive / hladen, neživ glas / kulturno neživ čas žívo prisl.: neživo opisovati kaj; sam.: samostalniki, ki označujejo neživo; razvoj živega iz neživega
  11.      živáhen  -hna -o prid. (-ā) ki mu manjka živahnosti: neživahen in nedružaben človek / neživahno razpoloženje
  12.      življênje  -a s (-é) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od življenja: nastanek življenja iz neživljenja; prehod iz življenja v neživljenje
  13.      življênjski  -a -o prid. (-ē) ki ni življenjski, ne izhaja iz resničnosti, iz življenja: tvoj prijatelj je zelo neživljenjski / neživljenjski pouk; ukvarja se z izrazito neživljenjskimi problemi; neživljenjsko opisovanje oseb življênjsko prisl.: težave je obravnaval zelo neživljenjsko; stvar so reševali neživljenjsko; sam.: v teh novelah je precej neživljenjskega
  14.      življênjskost  -i ž (-ē) lastnost, značilnost neživljenjskega človeka: njena neživljenjskost je vsem znana / neživljenjskost pouka / tak način vodi v nesodobnost in neživljenjskost
  15.      žívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neživega: neživost narave / kulturna živost in neživost
  16.      nivelirati  -am nedov. in dov. () knjiž. izenačevati: nivelizirati dohodke; sodobna umetnost se nivelizira niveliran -a -o: nivelizirana miselnost tehnične civilizacije
  17.      nižína  -e ž (í) 1. nizek, razmeroma raven svet: v vzhodni Evropi prevladujejo nižine; rodovitna nižina / Panonska nižina 2. prostor, ki je nižje od česa: spustiti se v nižino; pren. duh se je dvignil iz nižin 3. lastnost, značilnost nizkega: nižina glasu 4. nav. mn., ekspr. socialno najšibkejši, najrevnejši družbeni sloj: iz nižin se je povzpel na višje mesto ● ekspr. v romanu so prikazane nižine življenja moralna propalost, pokvarjenost
  18.      nižínec  -nca m () kdor živi v nižini ali je doma iz nižine: gorjanci in nižinci
  19.      nižínski  -a -o prid. () nanašajoč se na nižino: nižinski predeli / nižinski gozd; nižinska reka; nižinska vas / nižinski svet ♦ bot. nižinski javor javor s peterokrpimi listi, ki imajo listne zobce podaljšane v dolge konice; ostrolistni javor
  20.      normaliranje  -a s () glagolnik od normalizirati: normaliziranje prometa / normaliziranje razmer na meji / normaliziranje jekla
  21.      normalirati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti, da postane kaj normalno, pravilno: z injekcijo so skušali normalizirati delovanje srca; vreme se normalizira / normalizirati naraščanje cen / prizadevajo si čim hitreje normalizirati promet narediti, da bi mogel promet potekati, razvijati se normalno, neovirano / državi sta normalizirali medsebojne odnose; življenje se je normaliziralo uravnalo, uredilometal. normalizirati jeklo s toplotno obdelavo doseči enakomerno sestavo in bolj fino strukturo jekla
  22.      nožíca  -e ž (í) 1. manjšalnica od noga: otrok je brcal z nožicami; drobne nožice / ekspr. izpod krila se je pokazala bela nožica / držal je metulja za nožice / čaša z visoko nožico 2. del šivalnega stroja, ki pri šivanju drži blago: šivilja je spustila nožico ◊ zool. čeljustna nožica okončina pri rakih in pajkih, ki podaja hrano
  23.      nožìč  tudižič -íča m ( í; ó í) manjšalnica od nož: rezljati z nožičem / žepni nožič; nožič za papir
  24.      nožíček  -čka m () manjšalnica od nož(ič): rezati, strgati z nožičkom / žepni nožiček
  25.      nožíčka  -e ž () nar. žepni nož: vzeti nožičko iz žepa / odpreti nožičko

   1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA