Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (1.476-1.500)


  1.      namráziti se  -im se tudi namrazíti se -ím se dov., namrázil se; namrážen tudi namražèn in namrázen tudi namrazèn (ā ȃ; ȋ í) občutiti mraz v veliki, preveliki meri: rad bi se pogrel, zelo sem se namrazil / za danes si se dovolj namrazil, ostani na toplem ♪
  2.      namréžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zamrežiti: namrežiti okna ● knjiž. namrežili so polno ovir postavili, napravili (v obliki mreže) namréžen -a -o: namrežena okna; morje je bilo mirno, samo rahlo namreženo mrežasto vzvalovljeno ♪
  3.      naobráziti  -im dov. (ā ȃ) zastar. izobraziti: svoje otroke hoče naobraziti naobrážen -a -o: ima zelo naobraženega prijatelja / literarno naobraženi ljudje ♪
  4.      naprožíti  in napróžiti -im dov. (ȋ ọ́) redko spraviti kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel; napeti: naprožiti orožje; naprožil je in pomeril / naprožiti vzmet napróžen -a -o: naprožena puška / ekspr. bil je zelo naprožen napet, vznemirjen ♪
  5.      narkotizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. dati narkozo, omamiti: narkotizirati bolnika z etrom narkotizíran -a -o: narkotiziran bolnik; spi, kakor bi bil narkotiziran ♪
  6.      natrpážiti  -im dov. (á ȃ) knjiž., ekspr. napolniti, natlačiti: natrpažiti stanovanje s starim pohištvom ♪
  7.      naturalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. dati državljanstvo: na njegovo prošnjo so ga naturalizirali; pren., knjiž. naturalizirati ideje naturalizírati se knjiž. prilagoditi se novemu okolju, udomačiti se: po rodu je Jeseničan, a se je že naturaliziral v Mariboru naturalizíran -a -o: naturalizirani državljani; v Parizu naturalizirani Slovenci ♪
  8.      natvéziti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) neustalj. natvesti: kdo ti je to natvezil / natveziti komu laži ♪
  9.      naužíti se  -žíjem se dov. (í ȋ) zadovoljiti svojo potrebo, željo po čem: naužiti se jesenske lepote; rad bi se naužil miru in svežega zraka / ekspr. v svojem življenju se je naužil gorja je občutil veliko gorja ♪
  10.      navlážiti  -im tudi navlažíti -ím dov., navlážil (á ȃ; ȋ í) narediti kaj vlažno, navadno z vodo: navlažiti zemljo; navlažiti perilo pred likanjem; les se je navlažil / suh zrak je treba navlažiti navlážen -a -o tudi navlažèn -êna -o: navlažena krpa ♪
  11.      navozíti  -vózim dov. (ȋ ọ́) z vožnjo spraviti kam: navoziti gramoz na cesto; navoziti gnoj na njivo navozíti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po vožnji: če je kdo navdušen za vožnjo s kočijo, se bo tu lahko navozil navóžen -a -o: navožen gradbeni material ♪
  12.      nazídek  -dka m (ȋ) knjiž., redko nadzidek: nad oboki se dviga nazidek; mostovž z nazidki / golobi so posedali na nazidkih šole / podstrešni nazidek ♪
  13.      nazijáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. grobo, glasno ošteti: nazijala ga je, ker je zamudil nazijáti se nagledati se: ali se še niste nazijali ♪
  14.      nazíranje  -a s (ȋ) knjiž. gledanje, mnenje, nazor: biti enakega naziranja glede vzgoje; tako naziranje je popolnoma zgrešeno; sprejeti, zavreči določeno naziranje; togo, neživljenjsko naziranje; naziranje o umetnosti / estetsko, materialistično naziranje; svetovno naziranje ♪
  15.      nazív  -a m (ȋ) 1. s prilastkom beseda, več besed, ki izražajo, označujejo a) dejavnost, položaj v delovni organizaciji, na delovnem mestu: ima naziv knjigovodja / poklicni, položajni nazivi b) višjo, visoko stopnjo izobrazbe; naslov: podeliti naziv doktorja znanosti / dobiti, doseči doktorski naziv c) višjo, visoko stopnjo na hierarhični lestvici v kaki družbi, organizaciji: imeti pravico do naziva guverner, predsednik / dati, dobiti plemiški naziv; vladarski naziv / publ. biti izvoljen v naziv znanstvenega svetnika za znanstvenega svetnika č) vrsto glede na medsebojne, zlasti starostne, vljudnostne odnose ljudi: spoštljiv naziv; naziv za odraslega moškega / nagovoriti koga z nazivom tovariš 2. ime: napisati naziv podjetja / slovenski naziv kraja / naziv blaga / napisati naziv in naslov prejemnika ime in priimek ♪
  16.      nazívati  -am nedov. (í) knjiž. 1. naslavljati, nagovarjati: nazivali so ga gospod, star. z gospodom 2. imenovati, reči: nazivali so ga filozof; ponekod nazivajo ta prostor hiša / nazivali so ga kar po imenu klicali ♪
  17.      nazíven  -vna -o prid. (ȋ) elektr. določen, potreben za normalno delovanje določene naprave, priprave: nazivni tok; nazivna moč, napetost / nazivna vrednost, zmogljivost ♦ avt. nazivno število vrtljajev; strojn. nazivna mera imenska mera ♪
  18.      nažícati  -am dov. (ȋ) žarg. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: nažicati cigarete pri prijatelju / nažicati soseda za kruh ♪
  19.      nažíganje  -a s (ȋ) glagolnik od nažigati: nažiganje cigarete ♪
  20.      nažígati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. prižigati: nažigati sveče; možje so si nažigali pipe / nažigati les, trske 2. ekspr. tepsti, pretepati: oče ga je nažigal s palico; nažigati žival z bičem / pog. nažigati po sovražniku streljati ♪
  21.      nažírati  -am nedov. (ȋ ȋ) ekspr. povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: stebre že nažira rja; pren. neustrezne delovne razmere so ji nažirale zdravje ♪
  22.      naživéti se  -ím se dov., nažível se; nažívljen, naživét (ẹ́ í) ekspr. v življenju doseči veliko mero: naživel se je ♪
  23.      nèangažíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni angažiran, ni vključen v kaj: neangažirani člani društva / družbeno neangažirana umetnost // publ., v zvezi z država neuvrščen, nevezan: krepiti sodelovanje z neangažiranimi državami ♪
  24.      nèangažíranje  -a s (ȅ-ȋ) publ. neangažiranost: njegovo neangažiranje pri delu / politika neangažiranja neuvrščenosti, nevezanosti ♪
  25.      nèangažíranost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost neangažiranega človeka: družbena neangažiranost umetnikov / neangažiranost pri delu / svojo neangažiranost je opravičeval z nezaupanjem / publ. politika nevtralnosti in neangažiranosti neuvrščenosti, nevezanosti ♪

   1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA