Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (1.451-1.475)


  1.      nadzídati  tudi nadzidáti -am dov. (í á í) sezidati, dozidati nad čim: na take temelje lahko nadzidaš pet nadstropij / nadzidati hišo za dve nadstropji nadzídan -a -o: nadzidani deli stavbe; hiša je nadzidana ♪
  2.      nadzidáva  -e ž (ȃ) glagolnik od nadzidati: predvidena je nadzidava hotela; na izbiro imajo dozidavo ali nadzidavo ♪
  3.      nadzidávati  -am nedov. (ȃ) zidati, dozidavati nad čim: nadzidavati nadstropje / nadzidavati stare stavbe ♪
  4.      nadzídek  -dka m (ȋ) 1. zgoraj dodan del zidu, zlasti za okras: plezati na nadzidke; grad z zobčastimi nadzidki 2. izboklina na zidu; strešica, polička: golobi so posedali na nadzidkih; vrata z nadzidkom v slogu Ludovika XIV.; pren., ekspr. modre oči pod nadzidkom tankih obrvi 3. pozneje dograjen zgornji del stavbe: z nadzidkom bi pridobil precej prostora ♪
  5.      nadzíranje  -a s (ȋ) glagolnik od nadzirati: nadziranje poslovanja / nadziranje učencev pri pouku / nadziranje proge ♪
  6.      nadzirátelj  -a m (ȃ) redko nadzornik: tržni nadziratelj ♪
  7.      nadzírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzirati delo, poslovanje; nadzirati izvajanje davčnih predpisov / nadzirati stroje // z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: nadzirati mejo; cesto nadzirajo z letali 2. prizadevati si skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: nadzirati otroke / mlajše učence je treba pri pisanju nalog nadzirati 3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: kapital nadzira velik del proizvodnje; nadzirati industrijske investicije // imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija: sovražne čete nadzirajo most, ozemlje nadzíran -a -o: dekle je bilo strogo nadzirano ♪
  8.      nadzirljív  -a -o prid. (ȋ í) nav. ekspr. ki se da nadzirati: tudi ta dejavnost je nadzirljiva ♪
  9.      nadživéti  -ím dov., nadžível (ẹ́ í) knjiž. doseči večjo starost kot kdo drug: nadživeti svoje vrstnike ∙ knjiž. knjiga bo nadživela svoj čas bo ostala zanimiva, aktualna ♪
  10.      naelektrizírati  -am dov. (ȋ) ekspr. močno vznemiriti, razvneti: znal je množice naelektrizirati ♪
  11.      najezíti se  -ím se dov., najézil se (ȋ í) v jezi, jezenju doseči veliko, preveliko mero: največ se je najezil nad najstarejšim / ko so se najezili, so se začeli dogovarjati ♪
  12.      najéžiti  -im tudi naježíti -ím dov., najéži; najéžil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: pes naježi dlako in pokaže zobe / naježiti obrvi namrščiti najéžiti se, tudi naježíti se 1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mački se je naježila dlaka; ekspr. od strahu so se mu naježili lasje / mačka se je naježila in zapuhala; pren., ekspr. dolge sulice vojakov so se naježile proti sovražniku 2. ekspr. izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo: ob teh besedah se je ves naježil / kaj si se tako naježila proti njemu najéžen -a -o tudi naježèn -êna -o: naježen pes; dlako ima vso naježeno; prisl.: gledal je naježeno in sovražno ♪
  13.      najúžinati se  -am se dov. (ú) nar. najesti se pri kosilu; nakositi se: najužinal sem se in napil ♪
  14.      nakazílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nakazilo: nakazilni stroški / nakazilni nalog ♪
  15.      nakazílo  -a s (í) 1. pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: izdati, prejeti nakazilo ♦ fin. bančno nakazilo; nakazilo v inozemstvo; nalog za nakazilo 2. glagolnik od nakazati: nakazilo naročnine, zneska ♪
  16.      nakáziti  -im tudi nakazíti -ím dov., nakázil (ā ȃ; ȋ í) skaziti, iznakaziti: kdo te je tako nakazil; bolezen ji je nakazila obraz nakážen -a -o tudi nakažèn -êna -o: imeti nakažen obraz; žrtve so bile zelo nakažene ♪
  17.      nakrémžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti gube, poteze kot pri joku: nakremžiti obraz, usta; zasmehljivo je nakremžila ustnice; otrok se je nakremžil nakrémžen -a -o: nakremžen obraz / ekspr. že ves dan je nakremžen siten, slabe volje ♪
  18.      naložítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od naložiti: hitra naložitev blaga / norma naložitve vagona / naložitev denarja v banko / velike naložitve v industrijo naložbe ♪
  19.      naložíti  -ím dov., nalóžil (ȋ í) 1. napraviti, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: naložiti les, tovor, živino; naložiti na mulo, nosila, voz; naložiti si drv v naročje / naložiti ladjo, vagon // napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom sploh: knjige je naložil kar na mizo / preveč krompirja si si naložil na krožnik / naložiti perilo v omaro zložiti // napraviti, da pride na ognjišče kako trdno gorivo z namenom, da se vzdrži ogenj: naloži še kako poleno / naložiti na ogenj; naložiti v peč; naloži, da bo topleje / redko naložiti ogenj podkuriti, zakuriti 2. uporabiti denar za povečanje premoženja: naložiti denar v obveznice; naložiti denar v hišo, zemljo / naložiti denar na hranilno knjižico, v banko vložiti // ekon. uporabiti del nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: naložiti denar v industrijo, turizem; naložiti sredstva v razširjeno reprodukcijo / naložiti denar v vojsko 3. nav. ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: naložili so mu veliko dela, dolžnosti; preveč skrbi si je naložil / naložiti davke, globo / naložiti kazen / star. naložil je tlačanom, da se morajo klanjati ukazal jim je, zahteval od njih / pog. še ta umor so mu naložili prisodili, pripisali ● slabš. hitro so se naložili v avto in odpeljali so vstopili; pog. oče mu jih je naložil ga je natepel, pretepel; ekspr. naložila si je osmi križ osemdeset let je (bila) stara; pog. naložili so mu pet let obsodili so ga na pet let zapora; pog., ekspr. preveč si ga je naložil se je napil naložèn -êna -o: tovornjak, naložen z zaboji; odslužiti naloženo kazen; odboru je naložena skrb za proslavo ♪
  20.      namazíliti  -im dov. (í ȋ) star. namazati, vtreti v kožo: namaziliti koga z dragocenimi olji; dal si je namaziliti lase // balzamirati: namaziliti mrliča ♪
  21.      namežíkati  -am [mǝž in mež] dov. (ȋ) star. pomežikniti, namežikniti: ko je zagledal snubača, je čudno namežikal; pred odhodom mu je veselo namežikala ♪
  22.      namežíkniti  -em [mǝž in mež] dov. (í ȋ) pomežikniti: žena mu je znova namežiknila; hudomušno, pomenljivo, prebrisano namežikniti; sporazumno si namežiknejo in odidejo ♪
  23.      namežikováti  -újem nedov. (á ȗ) pomežikovati, mežikati: ženski sta si pomenljivo namežikovali za njegovim hrbtom / rad namežikuje dekletom / pes leno namežikuje na pragu mežika ♪
  24.      namnožítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od namnožiti: preprečevati preveliko namnožitev divjadi ♪
  25.      namnožíti  -ím dov., namnóžil (ȋ í) narediti kaj številnejše: namnožiti čredo; bakterije se hitro namnožijo / knjižnica se je z novimi knjigami precej namnožila // narediti kaj večje: svoje premoženje so v nekaj letih zelo namnožili / delo se mu je tako namnožilo, da mu ni več kos ♪

   1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA