Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (14.124-14.148)


  1.      párijski  -a -o prid. (ā) navadno v zvezi parijski pes, v orientalskem okolju podivjan domači pes: krdelo parijskih psov ♪
  2.      paríški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Pariz: pariški prebivalci; stare pariške ulice / odpeljali so se na pariško razstavo / pariška moda ♦ agr. pariška grofica podolgovata zimska hruška z mehkim in sladkim mesom; gastr. pariški zrezek pariško paniran zrezek; pariška salama salama večjega premera s podobnim nadevom, kot ga ima hrenovka, in z manjšimi koščki slanine; zgod. pariška komuna vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871 paríško prisl.: pariško se oblači; pariško modra barva barva, podobna barvi plavice ♦ gastr. pariško panirati obdajati živilo pred cvrtjem s plastjo moke in stepenega jajca; sam.: pog. prosim pet dek pariške pet dekagramov pariške salame ♪
  3.      parítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pariti, spolno združevati: žival je godna za paritev / čas paritve ♪
  4.      páriti  -im in paríti -ím nedov. (á ȃ; ȋ í) spolno združevati živali, navadno za pleme: takega psa ne smejo pariti; pariti živino / pariti osla s kobilo páriti se, in paríti se 1. pri živalih spolno se združevati: večina živali se pari spomladi 2. vulg. spolno občevati: pari se z najrazličnejšimi ženskami ♪
  5.      párjenje  in parjênje -a s (á; é) glagolnik od pariti, spolno združevati: parjenje živine; žival je že godna za parjenje; nagon po parjenju / čas parjenja / organ za parjenje / parjenje moškega in ženske ♪
  6.      párk  -a m (ȃ) 1. negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode: hoditi v park; sprehajati se po parku; samoten grajski park; vhod v park; klopi, poti v parku / mestni park / gozdni park gozd, urejen za park; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; spominski park posvečen kaki pomembni zgodovinski osebnosti ali urejen v spomin na kak zgodovinski dogodek; zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravami ♦ šport. športni park področje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo; vrtn. angleški park urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine; baročni park z razgibano in simetrično oblikovanimi, razporejenimi elementi 2. s prilastkom prometna sredstva, naprave kake zaključene enote: dopolniti avtomobilski park; letalski park je neizkoriščen; povečati plovni park / vozni park / strojni park na vozila pritrjeni stroji, ki jih ima kaka zaključena, navadno gospodarska enota ♪
  7.      párkelj  -klja m (á) rožena tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: vol si je poškodoval parkelj; v blatu so bile vidne sledi parkljev / kupiti svinjske parklje // slabš. roka: pokaži mi svoje parklje ◊ bot. kozji parkelj goba z rjavim povešenim klobukom; možek; vet. obrezati parkelj z nožem odstraniti odvečno parkljevo roževino ♪
  8.      párkeljc  -a [kǝl] m (ȃ) 1. manjšalnica od parkelj, kopito: srnini parkeljci; sledovi parkeljcev v snegu 2. poljud., v zvezi kozji parkeljci lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, strok. kovačnik: razcveteli kozji parkeljci ● poljud. medvedji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva ♪
  9.      parkét  -a m (ẹ̑) 1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna // tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket 2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu 3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa ● star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vesti ◊ les. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure ♪
  10.      parkéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parket: svetla parketna barva / parketni pod; parketna deščica; uporabljati parketno pasto; parketna žica žica za čiščenje, drgnjenje parketa; tla v sobi so bila parketna ♪
  11.      Párkinsonov  -a -o prid. (ȃ) med., v zvezi Parkinsonova bolezen bolezen živčevja s tresenjem in mišično togostjo: zdraviti Parkinsonovo bolezen ♪
  12.      parkírati  -am nedov. in dov. (ȋ) puščati motorno vozilo dalj kot petnajst minut na mestu, ki je za to določeno, kjer je dovoljeno: tu je prepovedano parkirati / parkirati moped; avtomobil je parkiral pred hotelom, v stranski ulici / nepreh. avtomobili parkirajo tudi ob glavni cesti stojijo, so parkirani parkirajóč -a -e: zaradi parkirajočih vozil je cesta zelo ozka parkíran -a -o: napačno parkiran moped; taksi je že parkiran ♪
  13.      parkíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na parkiranje: upoštevati parkirno omejitev / parkirni čas čas, dovoljen za parkiranje na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno; parkirni prostor javni prostor, določen za parkiranje; parkirna ura ura za merjenje časa parkiranja na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno; parkirno mesto navadno označena površina za parkiranje enega vozila na parkirnem prostoru ali na vozišču ♦ avt. parkirne luči luči za označevanje vozila med parkiranjem ♪
  14.      parkiríšče  -a s (í) parkirni prostor: ni mogel najti parkirišča; obrniti vozilo na parkirišču; asfaltirano parkirišče; vsa parkirišča so zasedena / javno parkirišče ♪
  15.      párkljevka  -e ž (á) vet., navadno v zvezi slinavka in parkljevka nalezljiva virusna bolezen z mehurjastimi izpuščaji v gobcu, na parkljih in vimenu: slinavka in parkljevka se hitro širi ♪
  16.      parlamentáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na parlament ali parlamentarizem: parlamentarna seja / parlamentarne oblike boja / parlamentarni sistem; parlamentarne volitve / obisk parlamentarne delegacije / parlamentarna monarhija monarhija, v kateri omejuje vladarjevo oblast parlament; parlamentarna republika / ekspr. parlamentarno izražanje, ravnanje, življenje ♦ adm. parlamentarni stenograf stenograf z višjo stopnjo usposobljenosti; parlamentarno pismo stenografija, ki omogoča zapis nad sto besed na minuto; polit. parlamentarna vlada v meščanskodemokratičnih državah vlada, odgovorna parlamentu in odvisna od njega parlamentárno prisl.: parlamentarno odločati, vladati ♪
  17.      parména  -e ž (ẹ̑) navadno v zvezi zlata parmena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami: pod jablano ležijo zlate parmene / gojiti zlato parmeno ♪
  18.      párna  -e ž (ȃ) nar. 1. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: nad hlevom so imeli skedenj in parno 2. mn. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: vreči konjem seno v parne ♪
  19.      parnás  -a m (ȃ) knjiž., navadno s prilastkom pesništvo, poezija: slovenski parnas ♪
  20.      párniček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od parnik: voziti se s parničkom; rečni parniček ♪
  21.      parnopérnat  -a -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi parnopernati list pernati list, pri katerem se listno vreteno konča s konico ali vitico ♪
  22.      paróla  -e ž (ọ̑) kratko izražena programska misel; geslo: parola mednarodnega delavskega gibanja je: Proletarci vseh dežel, združite se; mladinci so pisali parole po zidovih; borbene, politične parole; reklamne parole; volilne parole; parole delavskih strank / povsod so bile parole, ki so naznanjale, da bodo zgradili cesto do roka napisi // nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: izvedeti parolo; stražarju je moral povedati parolo ♪
  23.      pároma  prisl. (ā) knjiž. po dva in dva, v parih: dokler jih je učitelj gledal, so dečki hodili paroma / stražniki stražijo paroma / kosti v telesu so večinoma paroma razvrščene parno ♪
  24.      paroním  -a m (ȋ) lingv. beseda, besedna zveza, ki je pisno ali glasovno enaka ali podobna kaki drugi pomensko različni besedi, besedni zvezi: zamenjevati paronima opravičiti in upravičiti ♪
  25.      pártenogenéza  -e ž (ȃ-ẹ̑) biol. razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; deviška ploditev, jalorodnost ♪

   13.999 14.024 14.049 14.074 14.099 14.124 14.149 14.174 14.199 14.224  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA