Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (1.401-1.425)



  1.      monopoliranje  -a s () glagolnik od monopolizirati: monopoliziranje proizvodnje, uvoza / monopoliziranje funkcij
  2.      monopolirati  -am dov. in nedov. () uvesti monopol: vlada je monopolizirala trgovino s soljo; monopolizirati železnico / oblast je monopolizirala nekatere dejavnosti v korist novih podjetij / ekspr. monopoliziral je literarno razlago ljubezenske lirike; monopolizirati vzgojo monopoliran -a -o: monopoliziran predmet; monopolizirana ponudba
  3.      monumentalirati  -am dov. in nedov. () knjiž. napraviti kaj monumentalno: skulpturo monumentalizirati s klasicistično arhitekturo / važne predmete je umetnik monumentaliziral monumentaliran -a -o: na mozaiku je dogodek monumentaliziran
  4.      moraliranje  -a s () glagolnik od moralizirati: pisatelj rad zaide v moraliziranje
  5.      moralirati  -am nedov. () nav. ekspr. izrekati sodbe s stališča morale: prava umetnost ne moralizira; ob vsaki priliki je začel moralizirati / slabš. malomeščansko moralizirati / moralizirati o kakem vprašanju razpravljati o njem z moralne strani moralizirajóč -a -e: moralizirajoči pisatelj; moralizirajoča povest, tendenca
  6.      motoriranec  -nca m () pog. kdor ima ali vozi motorno vozilo: število motorizirancev narašča / motorizirancem se ne da ustavljati pred prehodi za pešce
  7.      motoriranost  -i ž () lastnost, značilnost motoriziranega: motoriziranost prebivalstva naglo narašča
  8.      motorirati  -am dov. in nedov. () 1. opremiti kaj z motornimi vozili (za prevoz): motorizirati pehoto / država se hitro motorizira 2. vpeljati motorni pogon v kako dejavnost: motorizirati kmetijstvo / motorizirati delavnico motorirati se pog. kupiti si osebni avtomobil: tudi jaz sem se motoriziral motoriran -a -o: motorizirani turisti; motorizirana enota vojske; publ. motorizirani nomadi turisti, ki potujejo z avtomobilom in taborijo; sam.: motorizirani naj ve o vozilu kaj več kot to, kje je bencin
  9.      možíc  -a m () 1. nav. ekspr. manjšalnica od mož: dobrodušen, sključen možic; možic zanemarjene zunanjosti 2. redko palček: možici in kraljična 3. igrača, ki predstavlja moškega: izrezal je marsikakega možica; stiskal je možica iz gumija, da je cvilil 4. strašilo (na njivi), ki predstavlja moškega: v proso postaviti cunjaste možice; slamnat možic 5. žarg., lov. pokončno čepenje živali, zlasti zajca na zadnjih nogah: postaviti možica ◊ alp. kup zloženega kamenja na doseženih višinskih točkah ali za oznako smeri v nepreglednem svetu
  10.      možícelj  -clja stil. -na [cǝl] m (í) 1. slabš. droben, majhen moški: bil je neznaten možicelj / žena in možicelj 2. igrača, ki predstavlja moškega: možicelj iz cunj, voska; možicelj na vrvici / možicelj capljač
  11.      možìč  -íča m ( í) nav. ekspr. manjšalnica od mož: trebušast možič; možič majhne postave / jaz da bi se bala svojega možiča
  12.      možíček  -čka m () nav. ekspr. manjšalnica od mož: njegov oče je bil droben, suh možiček; sivolas možiček / poznaš njenega možička; želele so si možičke; možiček in ženička
  13.      možílo  -a s (í) nar. možitev: Pa si res zrela za možilo (J. Jalen)
  14.      možína  -e tudi -a m (í) ekspr. velik, močen moški: je tak možina; star možina
  15.      možína  -e ž (í) bot. bodeča rastlina z drobnimi cveti v glavičastih kobulih, Eryngium: alpska, poljska možina
  16.      možítev  -tve ž () glagolnik od možiti: misli na možitev; hči je bila že za možitev; vdova ni imela v mislih druge možitve
  17.      možíti se  -ím se nedov. ( í) raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola 1. poročati se: danes se moži / moži se na kmetijo 2. dov. poročiti se, omožiti se: rada bi se možila možíti ekspr. dajati, oddajati v zakon: moži edino hčer
  18.      mrázica  -e ž () redko velika živčna napetost, vznemirjenje; mrzlica: mrazica pred nastopom
  19.      mralen  -lna -o prid. () teh. ki povzroča nizko temperaturo: mrazilna zmes
  20.      mrana  -e ž (í) teh. mešanica ledu in določene soli, ki se pri raztapljanju ohladi in se uporablja za hlajenje: ohlajati kaj z mrazino
  21.      mrašče  -a s (í) meteor. globel z zelo veliko ohladitvijo
  22.      mrati  -ím tudi mráziti -im nedov. ( í; ā ) nav. 3. os. 1. brezoseb. čutiti mraz, drgetanje: mrazi me; mrazi me po hrbtu; v tej obleki te mora mraziti 2. redko povzročati občutek mraza: dež jo je mrazil; veter ga je mrazil v pleča; na snegu se je mrazil / zima me mrazi / brezoseb. čedalje bolj je mrazilo 3. ekspr. povzročati neprijetne občutke: spomin na to me mrazi; ponižanje in strah sta mu mrazila dušo mrazèč -éča -e: mrazeč pot me je oblil; mrazeč večer, veter; mrazeča vlaga
  23.      mréžica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od mreža: obdati z gosto mrežico / mrežica za lase / mrežica drobnih gubic ◊ bot. ozkolistna mrežica rastlina z vijoličastimi cveti v latih, Limonium angustifolium; elektr. mrežica elektroda med anodo in katodo elektronke; krmilna mrežica ki uravnava prehod elektronov ali ionov v elektronki; gastr. mrežica mrenasto tkivo, prepleteno z maščobnimi progami; obrt. mrežica mrežasta prvina pri klekljani čipki; okrasna mrežica mrežasta prvina pri baročni in rokokojski čipki
  24.      mréžiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. opremljati z mrežo: mrežiti okna 2. knjiž. delati mrežasto: vodni curek je mrežil podobo na gladini 3. obrt. delati, izdelovati mrežo s kvadratastimi luknjicami tako, da se posamezna zanka utrdi z vozlom: mrežiti in kvačkati ● knjiž. mrežiti prt ažurirati mréžiti se knjiž. obstajati v mrežasti obliki: v dolini se je v razpokah mrežil ledenik
  25.      mrti  -ím nedov. ( í) knjiž. (zelo) sovražiti: mrzi zapeljivca; spoznal je, da ga obenem ljubi in mrzi / zaradi njegove podjetnosti so ga nekateri mrzili // čutiti odpor, veliko nenaklonjenost: mrzi fizično delo; mrzi nered, prah; mrzi ženske, življenje mrzèč -éča -e: mrzeč drug drugega

   1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA