Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (13.774-13.798)


  1.      osépnice  -nic ž mn. (ẹ̑) knjiž. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: dobiti, imeti osepnice; cepiti proti osepnicam ♪
  2.      ósimski  -a -o [ozi-] prid. (ọ̑) zgod., v zvezi osimski sporazum, sporazumi pogodba med Italijo in Jugoslavijo, sklenjena 10. novembra 1975, o dokončni meji med državama, zaščiti narodnih manjšin, gospodarskem sodelovanju: ratifikacija osimskih sporazumov ♪
  3.      osír  -ja m (í) nar. osje gnezdo: ose delajo osir ∙ ekspr. dregniti v osir dati povod za hudo, množično razburjenje ♪
  4.      osirotéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati sirota: s šestimi leti je osirotela; zgodaj osiroteti 2. star., v zvezi s hiša postati prazen, nenaseljen: hiša je osirotela in se bo začela podirati // obubožati: sosed je osirotel in se z ostanki premoženja preselil osirotèl in osirotél -éla -o: skrbeti za osirotele otroke; osirotela hiša ♦ čeb. osirotela čebelja družina čebelja družina, ki je brez matice ♪
  5.      osíšče 2 -a s (í) 1. fiz. točka, okoli katere se telo vrti: osišče togega telesa 2. knjiž., navadno s prilastkom jedro, središče: osišče njihovega pogovora je bilo gospodarsko vprašanje; kulturno udejstvovanje predstavlja osišče njegovega življenja / kompozicijsko osišče kipa ◊ žel. tečaj, ležaj in mazalna naprava pri oseh tirničnih vozil ♪
  6.      osív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž., navadno v zvezi z lasje, brada nekoliko siv: osivi lasje; osiva brada / osiv moški ♪
  7.      osivéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. navadno v zvezi z lasje, brada postati siv: brada mu je osivela; lasje osivijo / knjiž. obraz ji je osivel 2. dobiti sive lase: od strahu osiveti; v njegovi družini so vsi zgodaj osiveli 3. knjiž. postarati se: zdaj sem osivel in veselja ni več ∙ knjiž., ekspr. v tej službi je osivel zelo dolgo je (bil) v tej službi osivèl in osivél -éla -o: osiveli lasje; že osivel moški ♪
  8.      ósji  in ôsji -a -e prid. (ọ̑; ȏ) nanašajoč se na ose: osji pik; uničiti osje gnezdo ∙ ekspr. dregniti v osje gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje ♪
  9.      oskálek  -lka m (ȃ) drobec, kos navadno kamnine: po eksploziji so oskalki leteli na vse strani; na plezalca so se usuli oskalki // arheol. drobec, kos prodnika: obdelovanje oskalkov ♪
  10.      oskŕba  -e ž (ȓ) 1. kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: otroci potrebujejo dobro oskrbo; pri tej družini bo imel popolno oskrbo / pomočnica dobi nagrado in vso oskrbo / domača oskrba bolnika; domska oskrba starih občanov 2. glagolnik od oskrbeti ali oskrbovati: oskrba prebivalstva; oskrba s kruhom / oskrba bolnika / strokovna oskrba rane / oskrba sadovnjaka / dati psa sosedu v oskrbo / otrok je bil nekaj dni v oskrbi sosedov ♪
  11.      oskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje: pek vsak dan oskrbi ljudi s kruhom; oskrbeti odjemalce z mlekom; fanta je z vsem oskrbel; oskrbel se je z gorivom; oskrbeti se z vodo in hrano / gnoj oskrbi rastlino s hranilnimi snovmi 2. knjiž. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: oskrbeti cevi za vodovod; oskrbeti komu pomoč, zdravila; to knjigo naj si vsak učenec sam oskrbi; oskrbeti si potrebne listine 3. z aktivnostjo doseči uresničitev, nastanek česa: on je oskrbel kraju avtobusno čakalnico; oskrbeti novo izdajo knjige / pogreb je oskrbel in plačal sin 4. opraviti dela za zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: oskrbeti dojenčka; strežnica je bolnika dobro oskrbela / soseda bom prosil, da bo jutri oskrbel mojo živino / v ambulanti so mu rano strokovno oskrbeli ● publ. prevod napisov je oskrbela znana prevajalka napise je prevedla znana prevajalka; knjiž. vaščani so oskrbeli spomenik padlim dali postaviti; publ. glasbeno spremljavo je oskrbel domači ansambel spremljal je domači ansambel oskrbljèn -êna -o: poglej, če je konj oskrbljen; biti oskrbljen s potrebnimi listinami; tržišče je dobro oskrbljeno; rana je kirurško oskrbljena ♪
  12.      oskrbljênost  -i ž (é) lastnost, stanje oskrbljenega: prizadevati si za oskrbljenost tržišča; oskrbljenost zemlje s hranilnimi snovmi / knjiž. oskrbljenost in urejeno življenje ugodno vplivata nanj preskrbljenost ♪
  13.      oskrboválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor oskrbuje: obogatel je kot oskrbovalec armade; ti ribiči so glavni oskrbovalci trga z ribami / delal je v kmetijski zadrugi kot oskrbovalec živine ♪
  14.      oskrbovalíšče  -a s (í) kraj, kjer se s čim oskrbuje: oskrbovališče z živili / vojaško oskrbovališče v zaledju ♪
  15.      oskrbovánje  -a s (ȃ) glagolnik od oskrbovati: oskrbovanje prebivalstva z živili / dobro oskrbovanje bolnikov / oskrbovanje živine / oskrbovanje nasadov / oddati posestvo v oskrbovanje upravljanje ♪
  16.      oskrbováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje: oskrbovati koga s kruhom; oskrbovati prebivalce z zelenjavo / oskrbovati trgovine z blagom, šolo z učili / elektrarna oskrbuje z električno energijo širše področje; žile oskrbujejo organe s krvjo; oskrbovati toplarno s plinom 2. opravljati dela a) za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: oskrbovati bolnika na domu; oskrbovati dojenčka; v internatu oskrbujejo petdeset gojencev / zna oskrbovati konje b) za ohranjanje v primernem stanju: cestar oskrbuje cesto; rad bi našel koga, da bi mi oskrboval hišo; oskrbovati nasad // upravljati: oskrbovati premoženje mladoletnemu lastniku; oskrbovati zapuščino / tako velikega posestva ni znal oskrbovati 3. star. opravljati: njegova sestra je oskrbovala gospodinjska dela / podjetje oskrbuje promet z otoki / zastar. svojo službo je dobro oskrboval ● knjiž. potrebno blago jim je on oskrboval dostavljal, pošiljal; knjiž. tajnik je oskrboval tudi njegovo zasebno pošto skrbel zanjo; zastar. ta profesor je oskrboval tudi učenje francoščine je poučeval tudi francoščino oskrbován -a -o: oskrbovan park; trg ni dovolj oskrbovan s pridelki; opazil je, da so konji slabo oskrbovani; oskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi hrana in prenočišče ♪
  17.      oskrúniti  -im dov. (ú ȗ) 1. storiti dejanje, s katerim se izrazi nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje: oskruniti cerkev, grob; oskruniti spomenik žrtvam fašizma; oskruniti trupla padlih 2. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: oskruniti komu čast; to bi oskrunilo njeno dobro ime; oskruniti se z zločinom // povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: oskrunili so njene sanje; s to besedo je oskrunil njene spomine na moža ● ekspr. življenje ga še ni oskrunilo še je pošten, nepokvarjen; ekspr. vojaki so mu oskrunili ženo so spolno občevali z njo oskrúnjen -a -o: oskrunjena deklica; oskrunjeno svetišče; njihova čista srca so bila zdaj oskrunjena ♪
  18.      oskrunjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) skrunilec: kaznovati oskrunjevalce spomenika / to so morilci, požigalci in oskrunjevalci ♪
  19.      oslabéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati slab, onemogel: v dolgi bolezni je oslabel; konji so oslabeli od lakote / rastlina v taki zemlji oslabi 2. izgubiti popolnost svojih značilnosti: napadi so oslabeli // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: težko hodi, ker so mu zaradi dolgega ležanja noge oslabele; oči so mu oslabele; srce oslabi / na starost vid oslabi ◊ lingv. samoglasnik oslabi se izgovarja manj izrazito oslabèl in oslabél -éla -o: okrevališče za oslabele otroke; biti oslabel od bolezni; po tej bolezni je vstal še bolj oslabel; našel ga je še živega, a zelo oslabelega; oslabele oči ♪
  20.      osladíti  -ím dov., osládil (ȋ í) 1. narediti sladko: osladiti kavo; osladiti čaj z medom 2. ekspr. narediti kaj bolj prijetno, bolj srečno: to srečanje mu je osladilo dan; osladiti komu življenje / neprijetno sporočilo je osladila s prijaznimi besedami oslajèn -êna -o: zelo oslajena kava; kuhati jabolka v nekoliko oslajeni vodi ∙ knjiž. blizu izliva reke je morska voda oslajena manj slana ♪
  21.      oslájati  -am nedov. (á) knjiž., redko delati kaj bolj prijetno, bolj srečno; sladiti: obiski so oslajali njegovo samotno življenje ♪
  22.      oslepáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: pazi, da te ne bo osleparil / oslepariti koga za dobiček, pri kupčiji / ta fant jo bo osleparil, kakor je že marsikatero dekle ♪
  23.      oslepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oslepiti ali oslepeti: oslepitev je bila takrat pogosta kazen / pri tej bolezni mu grozi oslepitev ♪
  24.      ôslica 2 -e ž (ó) nar. vzhodno 1. kopa, kopica: oslica slame na dvorišču / spravljati seno, slamo v oslice / oslica drv skladovnica 2. lesena ali zidana odprtina na strehi gospodarskega poslopja, skozi katero se spravlja seno ♪
  25.      oslíniti  -im dov. (í ȋ) 1. zmočiti s slino: osliniti cigaretni papirček; osliniti znamko; osliniti si prst / polž oslini kamen / žival mora krmo dobro prežvečiti in osliniti 2. ekspr. udariti: še eno tako reci, pa te bom oslinil oslínjen -a -o: z oslinjenim prstom si je pogladila obrvi ♪

   13.649 13.674 13.699 13.724 13.749 13.774 13.799 13.824 13.849 13.874  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA