Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (1.301-1.325)



  1.      ložína  -e ž (í) nar. vzhodnoštajersko njiva na strmini, ki se samo prekopava: imel je kočo in ložino
  2.      ložírati  -am nedov. () knjiž. (začasno) stanovati, biti nastanjen: štab je ložiral v zidanici; kje pa ložiraš, kadar prideš v mesto
  3.      ložíti  lóžim tudi ložíti -ím dov. ( ọ̑; í) nar. zahodno položiti, dati: ložiti obleko v skrinjo / loži še malo na ogenj naloži
  4.      žica  -e ž (ú) manjšalnica od luža: cesta je polna luž in lužic; ekspr. otrok stopi v vsako lužico / pobrisati lužice; lužica vina
  5.      lužílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na luženje: lužilna tekočina / lužilni postopek ♦ teh. lužilna jama
  6.      lužílnica  -e ž () tovarniški obrat za luženje: usnjarna je povečala lužilnico
  7.      lužílo  -a s (í) teh. sredstvo za luženje: nanesti lužilo na les / kemično lužilo
  8.      žina  -e ž (ū) 1. kem. baza, lug: lužine in kisline 2. metal. lužnica
  9.      žiščina  -e ž (ū) lužiškosrbski jezik: prevajati iz lužiščine ♦ lingv. dolnja, gornja lužiščina
  10.      žiški  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na Lužičane ali Lužico: govori oba lužiška jezika; lužiška literatura / lužiška srbščina / Lužiški Srbi ◊ arheol. lužiška kultura materialna kultura bronaste in železne dobe s središčem ob Visli
  11.      žiškosŕbski  -a -o prid. (ū-) nanašajoč se na Lužiške Srbe: govori oba lužiškosrbska jezika / lužiškosrbske pravljice
  12.      žiti  -im, in lužíti inžiti -im nedov.; ú) 1. les. z lužilom povzročati v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo: lužiti les 2. metal. s tekočino izločati iz kamnine ali rude topljivo snov: lužiti bakrovo rudo 3. star. prati z lugom: lužiti perilo, platno ● star. to ga je lužil ostro opominjal, ostro oštevalusnj. namakati kože v raztopini apna in natrijevega sulfida lúžen -a -o: mizica iz luženega hrastovega lesa; lužena koža; temno lužen ♦ metal. lužena pločevina dekapirana pločevina
  13.      žiti se  -im se nedov.) knjiž., redko dobivati na površini luže: zaradi deževja se cesta luži
  14.      madžarirati  -am nedov. in dov. () delati kaj madžarsko: madžarizirati Slovence na Ogrskem; obmejne vasi se madžarizirajo
  15.      magan  tudi magacín -a m () 1. zaprt prostor za shranjevanje česa, navadno izdelkov; skladišče: s tovornjaka so nosili velike vreče v magazin; v magazinih leži veliko blaga; magazin za knjige 2. voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško, nabojnik: izprazniti magazin; dati naboje v magazin / ekspr. izstreliti cel magazin 3. v nekaterih deželah blagovnica, veleblagovnica: ogledovati si izložbe velikih magazinov / modni magazin 4. star. prodajalna, trgovina: v magazin je šla kupit nekaj stvari / narodni magazin; okrajni magazin 5. publ. ilustrirana, zabavna revija: brati magazine; izložba s stripi in magazini / filmski, modni magazin // pestra zabavna radijska ali televizijska oddaja: filmski, zvočni magazin ◊ strojn. posoda pri obdelovalnih strojih s kosi za obdelavo
  16.      magazinêr  tudi magacinêr -ja m () redko skladiščnik
  17.      magazinírati  tudi magacinírati -am dov. in nedov. () redko uskladiščiti: magazinirati pošiljko moke
  18.      maganski  tudi magacínski -a -o prid. () nanašajoč se na magazin: magazinski delavec / magazinska zgodba; slabš. bere samo magazinsko literaturo / radijska oddaja magazinskega tipa
  19.      magnetirati  -am nedov. in dov. () 1. zdraviti z magnetizmom: magnetizirati bolnega človeka / skušal ga je omamiti in magnetizirati hipnotizirati 2. star. magnetiti: magnetiziral je jeklo magnetiran -a -o: magnetiziran človek
  20.      magnézij  -a m (ẹ́) kem. mehka lahka kovina srebrno bele barve, element Mg: pridobivanje magnezija iz magnezita
  21.      magnézija  -e ž (ẹ́) krhka snov bele barve, ki se uporablja za preprečevanje drsenja pri vajah na orodju: pridobivati magnezijo; tekmovalec si je namazal dlani z magnezijo ♦ kem. magnezijev oksid
  22.      magnézijev  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na magnezij: magnezijev karbonat, klorid, oksid; magnezijeva zlitina ♦ grad. magnezijev fluat
  23.      magnézijski  -a -o prid. (ẹ́) ki je iz magnezija: prižgati magnezijsko nit
  24.      magnet  -a m () min. rudnina magnezijev karbonat: pridobivanje magnezija iz magnezita; rudnik magnezita
  25.      magneten  -tna -o prid. () nanašajoč se na magnezit: magnezitni rudnik ♦ grad. magnezitni cement vezivni material iz magnezijevega klorida in magnezijevega oksida; teh. magnezitna opeka opeka iz žganega magnezita

   1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA