Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (12.324-12.348)


  1.      nèškodljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni škodljiv: neškodljiv pojav, vpliv; neškodljiva šala / neškodljive snovi, živali / ekspr. čisto neškodljiv človek je ♪
  2.      neštét  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: udeležil se je neštetih tečajev; obraz z neštetimi gubami; za službo ima neštete možnosti / zastar. zbrala se je nešteta množica številna, zelo velika neštéto prisl.: imeli so nešteto sestankov; opraviti je moral še nešteto stvari ♪
  3.      neštevílen  -lna -o prid. (ȋ) ekspr. številen, zelo velik: zbrala se je neštevilna množica ljudi // ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: za delo ima neštevilne možnosti / neštevilne zvezde ♪
  4.      neštevílo  -a s (í) knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: neštevilo luči je trepetalo na cesti; grad z neštevilom oken ♪
  5.      neték  -a m (ẹ̑) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne: večkrat jim je pripovedoval o mori, čarovnicah in neteku 2. zastar. nenasiten, požrešen človek ali žival: nikoli nima dosti, ta netek; mladiči so navadno veliki neteki // vsiljiv, nadležen človek: ta netek bi nam rad še ukazoval ♪
  6.      netílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na netenje: netilna snov / netilna sila upora / star. netilna vrvica vžigalna vrvica ♪
  7.      netílka  -e [lk in u̯k] ž (ȋ) 1. knjiž. ženska, ki neti ogenj: netilka ognja v svetišču / bila je neutrudna netilka prepirov 2. star. vžigalnik, detonator: vžgala se je netilka na mini in nastala je eksplozija ♪
  8.      netílo  -a s (í) 1. sredstvo, priprava za netenje: v temi ni našel netila, da bi prižgal petrolejko / vžigalice so najbolj navadno netilo 2. netivo: netilo je zagorelo; iskra je vžgala netilo 3. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: pohvala je bila netilo za njegovo prizadevnost ♪
  9.      nétiti  -im, tudi netíti in nétiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄; ȋ ẹ́) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: s kresilom netiti ogenj / ekspr. neznan požigalec je pridno netil (požare) požigal, povzročal požare // knjiž. kuriti: ker je bil mraz, je moral netiti v peči 2. knjiž. razvnemati, vzpodbujati: učitelj je netil ljubezen do domovine; rad je netil prepire med prijatelji netèč -éča -e: neteče besede ♪
  10.      néto  prisl. (ẹ̑) po odbitku dajatev, prispevkov, stroškov: dobil boš neto pet tisoč; neto izračunani prejemki / cene veljajo za sto kilogramov neto čiste teže; neskl. pril.: bruto in neto dohodek čisti dohodek; neto proizvodnja / neto teža čista teža ◊ ekon. neto produkt in netoprodukt nanovo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; neto naložba naložba, ki ne obsega nadomestila za amortizacijo; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži ♪
  11.      nétoregístrski  -a -o prid. (ẹ̑-í) navt., v zvezi netoregistrska tona enota za merjenje ladijske prostornine za tovor in potnike, 2,8 m3: ladja s pet tisoč netoregistrskimi tonami [NRT] / netoregistrska tonaža ♪
  12.      nétotónski  -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) žel., v zvezi netotonski kilometer enota za obračunavanje stroškov prevoza blaga brez teže vozila na razdalji 1 km ♪
  13.      nètrzájen  -jna -o prid. (ȅ-ȃ) voj., v zvezi netrzajni top top, ki deluje po reakcijskem principu ♪
  14.      nèubéžen  -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. neizogiben, neizbežen: neubežna nesreča nèubéžno prisl.: tako življenje je neubežno vodilo v propad ♪
  15.      nèubogljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni ubogljiv: neubogljiv otrok, učenec / ekspr. žive, neubogljive lase si je trdno spela na tilniku ♪
  16.      nèubranljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da ubraniti: neubranljiv napad; neubranljiva sila ∙ publ. postaviti koga pred neubranljiv mat spraviti ga v brezizhoden položaj // ki se mu ne da ubraniti, upreti: neubranljiva skušnjava, strast, želja / pogled njegovih oči je bil neubranljiv / knjiž., redko neubranljiva usoda neizogibna / knjiž., ekspr. zajelo ga je neubranljivo hrepenenje po domu zelo veliko nèubranljívo prisl.: neubranljivo napadati ♪
  17.      neučakljív  -a -o prid. (ȋ í) redko neučakan: dolgo so jih čakali, da je bil voznik že zelo neučakljiv / ves neučakljiv se je oziral okrog neučakljívo prisl.: neučakljivo ji je stekel naproti ♪
  18.      nèudóbje  -a s (ȅ-ọ̑) kar je nasprotno, drugačno od udobja: vse življenje je prenašal lakoto in neudobje ♪
  19.      nèugnán  -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki se ne da ugnati, obvladati: po dvorišču so se podili neugnani otroci; po temperamentu je neugnan / ekspr. vesela, neugnana mladost / redko neugnan žrebec divji, neukročen 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dela z neugnano vztrajnostjo; neugnana želja po sreči / neugnana opravljivka je velika, huda ● ekspr. bali so se njenega neugnanega jezika opravljanja, obrekovanja; ekspr. pri delu je neugnan zelo priden, prizadeven nèugnáno prisl.: neugnano se igrati, plesati ♪
  20.      nèugóden  -dna -o prid., nèugódnejši (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni ugoden: za poroko si je izbral precej neugoden čas; prišel je v neugodnem trenutku / dela v neugodnih okoliščinah; neugodne življenjske razmere / za košnjo neugodno vreme / neugodna rešitev prošnje / neugoden duševni, telesni občutek / neugodni rezultati dela / neugodna kritika, ocena negativna, odklonilna nèugódno prisl.: neugodno se počutiti; dogodek je neugodno vplival nanj / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku ob teh besedah ji je bilo zelo neugodno ♪
  21.      nèujemálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) lingv., v zvezi neujemalni prilastek prilastek, ki se v sklonu ne ujema z odnosnico ♪
  22.      nèukročèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni ukročen: neukročena žival / ekspr. neukročeni fantje / ekspr.: neukročen mladostni nemir; neukročen smeh se je razlegal po dvorani ♪
  23.      nèukrotljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neukrotljivega: neukrotljivost živali / ekspr.: pritožbe zaradi fantove neukrotljivosti; mladostna neukrotljivost ♪
  24.      neúmen  -mna -o prid., neúmnejši (ú ū) 1. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci niso neumni; ni neumen, le učiti se mu ne ljubi; preveč je neumen za šolo; neumen je kot noč, nizko kot tele zelo / ekspr. za krajo ni neumna zna spretno krasti / kot psovka gos neumna // ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: neumen obraz; neumne oči / neumen odgovor 2. ki ne ravna v skladu z razumom, pametjo: vsak neumen otrok bi se pametneje odločil; mlad je še in neumen; človek je v teh letih najbolj neumen / ekspr.: bil je tako neumen, da mu je zaupal; ni tako neumen, kot se dela / ekspr.: neumen si, če ne izkoristiš priložnosti izkoristi jo; nisem neumen, da bi šel ne bom šel / kot psovka kaj si pa šel, tepec neumni; kot vzklik človek neumni, zdaj je prepozno // ki izraža tako ravnanje: neumen nasvet; neumna odločitev / ekspr.: neumne knjige; neumne misli 3. ekspr. duševno bolan, duševno nerazvit: kaj si neumen, da tako kričiš; bil je ravno toliko neumen, da ga niso mogli poklicati na odgovor; smejal se je, kot da bi bil neumen; uči se kot neumen zelo 4. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: ves neumen je od veselja; zaradi tekme je čisto neumen 5. ekspr. neprimeren, neustrezen: neumna navada; te pentlje na obleki so prav neumne; osebe v drami imajo neumna imena / imel sem same neumne izdatke // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: spravi te neumne karte; neumne težave; neumno naključje 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima neumno srečo; obšlo ga je neumno veselje / pripoveduje neumne laži ● pog. naredil se je neumnega in ga ni pozdravil kot da ga ni videl, opazil; kot da ga ne pozna, ni spoznal; pog. naredi se neumnega in vprašaj kot da nič ne veš; pog., ekspr. neumen je na avtomobile zelo rad jih ima; pog., ekspr. neumen je na ženske ima veliko slo po ženskah; ekspr. še neumna žival skrbi za svoje mladiče nerazumna; ekspr. neumna leta puberteta; ekspr. neumno vreme zelo spremenljivo, nestalno; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti neúmno prisl.: neumno govoriti, se smejati, svetovati; neumno dober je do sorodnikov; neumno začuden obraz / v povedni rabi: neumno bi bilo, če bi se dali obkoliti; ni neumno, če greš neúmni -a -o sam.: neumni ne upoštevajo dokazov; govoril je same neumne; po neumnem je zapravila ugled ♪
  25.      nèumétnost  -i ž (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od umetnosti: skušali so odkriti, kaj je umetnost in kaj neumetnost / ekspr. v gledališko življenje so vnašali neznanje in neumetnost ♪

   12.199 12.224 12.249 12.274 12.299 12.324 12.349 12.374 12.399 12.424  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA