Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (10.774-10.798)


  1.      mílimikrón  -a m (ȋ-ọ̑) fiz. enota za merjenje dolžine, tisočina mikrona ♪
  2.      militánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž., redko borben, bojevit: militantna poezija / militantni intelektualec ♪
  3.      militaríst  -a m (ȋ) pristaš militarizma: je izrazit militarist / politika nemških militaristov ♪
  4.      militarizácija  -e ž (á) glagolnik od militarizirati: militarizacija države / militarizacija vesolja ♪
  5.      míliti 1 -im nedov. (ȋ) 1. delati kaj milo, blago: spuščena zavesa mili svetlobo / strog videz obleke milijo naborki 2. zastar. ljubkovati, božati: militi otroka, živalco; zaljubljeno sta se milila míliti se zastar. 1. dobrikati se, prilizovati se: militi se komu; maček se je milil okrog otroka 2. smiliti se: še žival se mu ne mili míljen -a -o: otrok je bil od vseh ljubljen in miljen; prim. miljen ♪
  6.      mílja  -e ž (ȋ) 1. angleška in ameriška dolžinska mera, približno 1.609 m: pot je dolga deset milj / angleška milja // nekdaj dolžinska mera, 7.586 m: in ta vás je tri milje od Ljubljane (F. Levstik) // pri starih Rimljanih dolžinska mera, približno 1.500 m: meriti v miljah / rimska milja 2. razdalja, dolga eno miljo: prevoziti deset milj // ekspr., v prislovni rabi izraža nedoločeno veliko razdaljo: prehoditi dolge milje; milje in milje daleč ni bilo nikogar ◊ aer., navt. morska ali navtična milja dolžinska mera, 1.852 m ♪
  7.      míljen  -jna -o prid. (ȋ) v zvezi miljni kamen, v nekaterih deželah kamen ob cesti, železniški progi z označbo razdalje v miljah ♪
  8.      míljenec  -nca m (ȋ) ekspr. ljubljenec: njegov miljenec ga je v nesreči zapustil; bil je miljenec vse družine / miljenec usode ♪
  9.      míljenje 1 -a s (ȋ) glagolnik od militi1: miljenje sunkov / potolažila ga je z miljenjem ♪
  10.      milodár  -a m (ȃ) star. dar, navadno denarni, za cerkvene potrebe ali dobrodelne namene: nabirati milodare / živeti od milodarov miloščine ♪
  11.      miloglásen  -sna -o prid. (ā) zastar. blagoglasen: slovenščina je miloglasen jezik / bil je prijeten družabnik in miloglasen pevec ♪
  12.      mílost  -i ž (ȋ) 1. nav. ekspr. dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene: izkazovati, uživati milost; popolnoma je odvisen od šefove milosti / biti pri kom v milosti / star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / kot vzklik milost božja, koliko jih je // kar je izraz tega odnosa: ne pričakuj posebnih milosti / star. carica ga je obsipala z milostmi z darovi, priznanji 2. nav. ekspr. usmiljenje, sočutje: pri teh ljudeh ne boš našel milosti / prosil je: milost, milost / sprejeli so jo iz milosti; živijo od njihove milosti dobrosrčnosti, darežljivosti 3. nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova milost je prišla na svojo graščino / kot nagovor vaša milost 4. rel. nadnaravni dar, ki je dan človeku za dosego zveličanja: prejeti milost; dana mu je bila posebna milost / prositi za milost spoznanja ● ekspr. našli so milost v njegovih očeh z njimi je ravnal blago, prizanesljivo; usmilil se jih je; ekspr. obsoditi koga brez milosti neusmiljeno, neprizanesljivo; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen ◊ bot. božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis ♪
  13.      míloščina  -e ž (ȋ) navadno v krščanskem okolju kar se dá iz usmiljenja, dobrote, zlasti beraču, revežu: dati, deliti, prositi miloščino; živeti od miloščine / ekspr. to je zame miloščina, ne pa plačilo ♪
  14.      milovánje  -a s (ȃ) glagolnik od milovati: z milovanjem je gledal na ljudi, ki so se trudili; milovanja vreden človek / prepustiti se milovanju; žival se ni zmenila za gospodarjevo milovanje ♪
  15.      mím  in mímos -a m (ȋ) gled. 1. umetniško podajanje zgodbe, čustev, razpoloženja samo z gibi telesa: obiskovati tečaj mima; strokovnjak za mim / mim je bil med vojno najbolj množična oblika gledališkega ustvarjanja 2. pri starih Grkih in Rimljanih kratka igra iz vsakdanjega življenja s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: antični mimi ♪
  16.      mimétičen  -čna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na mimezis: mimetično prikazovanje resničnosti / mimetična umetnost ♪
  17.      mímik  -a m (í) kdor (poklicno) izraža čustva, razpoloženje z gibanjem, premikanjem obraznih mišic: nastopa znamenit mimik / njen mož je izrazit mimik ♪
  18.      mimikríja  -e ž (ȋ) biol. pojav, da je nezavarovana žival po obliki, barvi ali obnašanju podobna živali, ki ima nevaren obrambni organ: z mimikrijo se žuželka brani pred sovražniki / strokovnjak za mimikrijo; pren. to je samo mimikrija, prikrivanje v resnici netovariških odnosov; kulturna mimikrija ♪
  19.      mímo  prisl. (ȋ) izraža premikanje v bližini in naprej: hoditi mimo; mimo grede se ozira po hišah; ustavil je mimo gredočega kmeta; tam mimo teče reka; elipt.: hotel je kar mimo; stopil je mimo in padel z zidarskega odra ∙ pog. nobenega avtomobila ni mimo ne pripelje tod; pog. govoriti mimo oddaljevati se od teme, predmeta; pog. pogledati mimo ne naravnost, ne v oči; pog. obišči nas, če prideš mimo mimo našega doma, kraja; pog. udariti, ustreliti mimo reči, storiti kaj napačnega // pog., v zvezi biti mimo miniti, preiti, ne biti več: prve češnje so mimo; nevarnost je že mimo / glavno delo je mimo končano, opravljeno; prim. mimogrede, mimoidoči ♪
  20.      mímo  in mimo predl. (ȋ) z rodilnikom 1. za izražanje premikanja v bližini koga ali česa in naprej: šel je mimo mene, ne da bi me pogledal; Sava teče mimo Zagreba / delo poteka mimo društva 2. star. kljub, proti: vojna se je začela mimo vseh prizadevanj za mir; sledi ji mimo svoje volje 3. star. za izražanje dodajanja, vključevanja; razen: ne zna drugega jezika mimo maternega; svet šteje mimo predsednika še deset članov / mimo drugega je treba vedeti tudi to 4. star., navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti; kakor: lepša je mimo vseh ● publ. ne moremo mirno mimo tega dejstva treba ga je upoštevati; govorita drug mimo drugega drug za drugega ne ve, kaj misli, hoče; pog. pri napredovanju so šli mimo njega ga niso upoštevali ◊ jur. privilegiji, pridobljeni mimo veljavnih predpisov ne da bi bili upoštevani ♪
  21.      mímogredóči  -ega m (ȋ-ọ́) mimoidoči: veseli obrazi mimogredočih ♪
  22.      mimohòd  -óda m (ȍ ọ́) organiziran, slovesen sprevod skupine ljudi mimo gledalcev: svečan mimohod nastopajočih; vojaški mimohod / iti v mimohodu mimo žare s pepelom pokojnega ♪
  23.      mímoidóči  -ega m (ȋ-ọ́) kdor gre mimo: mimoidoči se niso dosti ozirali; vsak mimoidoči pogleda v izložbo; prim. iti, mimo ♪
  24.      mína 2 -e ž (ȋ) grafitni vložek za svinčnik: ošiliti mino; vložiti v svinčnik novo mino / mine za patentne svinčnike ♪
  25.      minarét  -a m (ẹ̑) v muslimanskem okolju stolp pri džamiji: muezin kliče z minareta; vitki minareti in kupole ♪

   10.649 10.674 10.699 10.724 10.749 10.774 10.799 10.824 10.849 10.874  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA