Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ži (10.701-10.725)


  1.      metúlj  -a m (ú) 1. žuželka z dvema paroma velikih, navadno živo, pisano obarvanih kril in s tipalnicama: metulji frfotajo, letajo od cveta do cveta; iz bube se je izvil metulj; loviti metulje; beli, pisani, rumeni metulji / dnevni, nočni, podnevni metulji; pren. okoli njegovega dekleta se ta metulj ne bo več vrtel 2. pog., v stari Jugoslaviji bankovec za sto dinarjev: to stane dva metulja ♪
  2.      metúlji  -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na metulje: metulja družina, vrsta / pisana metulja krila ♪
  3.      Metúzalem  -a m (ū) v zvezi star kot Metuzalem zelo star ♪
  4.      metúzalem  -a m (ū) ekspr. zelo star človek, zlasti moški: od tega metuzalema res ne moreš zahtevati takih naporov // žival, ki živi zelo dolgo: želve so pravi metuzalemi ♪
  5.      mèv  m neskl. (ȅ) ekspr., v zvezi ne reči ne bev ne mev prav nič reči ♪
  6.      mèzda  -e in mezdà -è in mézda -e in mêzda -e [prvi obliki mǝz] ž (ǝ̄; ȁ ȅ; ẹ̄; é) 1. v kapitalistični ekonomiki plačilo za delo, navadno fizično, ki ga opravi najemni delavec za delodajalca: mezde se dvigajo, padajo; dnevna, tedenska mezda; boj za zvišanje mezd / akordna mezda ♦ ekon. mezda plačilo za delavčevo delovno silo, prodano lastniku proizvajalnih sredstev; časovna mezda ki se obračunava po trajanju dela; minimalna mezda najnižja dopustna 2. publ. plača, osebni dohodek: mezde so v tej državi še dokaj nizke; zamrznitev mezd in cen ♪
  7.      mèzden  in mézden in mêzden -dna -o [prva oblika mǝz] prid. (ǝ̄; ẹ̄; ē) nanašajoč se na mezdo: mezdno delo / mezdni sistem; mezdno razmerje med delavci in delodajalci ◊ adm. mezdni knjigovodja knjigovodja, ki obračunava, knjiži in izplačuje osebne dohodke; ekon. mezdno gibanje gibanje delavstva za dvig mezd ♪
  8.      mèzdništvo  in mezdníštvo in mézdništvo in mêzdništvo -a [prvi obliki mǝz] s (ǝ̄; ȋ; ẹ̄; ē) mezdno razmerje: nasprotje fizične prostosti je tudi mezdništvo / prvi pojav mezdništva v večjem obsegu ♪
  9.      mezèg  -zgà tudi mèzeg -zga [mǝz] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) domača žival, neposredna potomka žrebca in oslice: jezditi na mezgu; sopihal je kakor otovorjen mezeg ♪
  10.      mezéti  -ím [mǝz in mez] nedov., tudi mezì (ẹ́ í) s prislovnim določilom zelo počasi in v majhnih količinah teči: iz lesa mezi smola; sokrvica mezi iz rane; po stenah kleti je mezela voda / ekspr. po licih so ji mezele debele solze; brezoseb. povsod je mezelo, curljalo in žuborelo; pren. svetloba je skrivaj mezela skozi veje; dnevi počasi mezijo mezèč -éča -e: mezeča smola; mezeče blato ♪
  11.      mézga  -e ž (ẹ̄) 1. kuhano, zgoščeno sadje ali zelenjava s sladkorjem, začimbami: kuhati mezgo / jedi dodati paradižnikovo mezgo // marmelada: namazati kruh z mezgo; jabolčna, marelična mezga 2. biol. belkasta, krvni plazmi podobna tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: endokrine žleze oddajajo hormone tudi v mezgo; kri in mezga 3. agr., gozd. tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti; muzga: brezova mezga / drevo je v mezgi ♪
  12.      mezgíca  tudi mèzgica -e [mǝz] ž (í; ǝ̀) manjšalnica od mezga, žival: mlada živahna mezgica; ekspr. z orožjem natovorjena mezgica ♪
  13.      mezgóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na mézga 2: mezgovni obtok ♦ anat. mezgovni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu; mezgovna žila žila, po kateri se pretaka mezga; mezgovno tkivo ♪
  14.      mezgóvnica  -e ž (ọ̑) anat. žila, po kateri se pretaka mezga: vnetje mezgovnic ♪
  15.      mezgovòd  -óda m (ȍ ọ́) anat. večja mezgovna žila, ki dovaja mezgo v krvni obtok: poškodovati, prerezati mezgovod / prsni mezgovod ♪
  16.      mezozójski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mezozoik: mezozojske kamnine; mezozojsko živalstvo / mezozojski vek ♪
  17.      mézzosopranístka  -e [medzo- in mezo-] ž (ẹ̑-ȋ) muz. ženska, ki poje mezzosopran: angažirali so izvrstno mezzosopranistko ♪
  18.      mežáti  -ím [mǝž in mež] nedov., tudi mežì; tudi mežàl (á í) mižati: vztrajno je mežal, da bi zaspal; mežati na obe očesi / eden od udeležencev igre mora mežati ∙ ekspr., redko zvezde so mežale v bližnjem tolmunu so se medlo, nejasno svetile mežé: ležal je in meže premišljeval o vsem, kar se je zgodilo mežèč -éča -e: obrazi z mežečimi očmi in stisnjenimi ustnicami ♪
  19.      mežàv  -áva -o [mǝž in mež] prid. (ȁ á) 1. ki gleda z napol zaprtimi očmi: mežav človek 2. knjiž. oblačen, mračen: mežav dan; vreme je bilo mežavo; pren. prevzelo ga je mežavo čustvo // medel, nejasen, neizrazit: mežava svetloba / na vogalu je brlela mežava svetilka / vzhajalo je mežavo sonce mežávo prisl.: mežavo gledati; mesec je mežavo posvetil skozi gosto meglo / v povedni rabi zunaj je bilo mežavo in dež je rosil ♪
  20.      mežníja  -e ž (ȋ) nar. mežnarija: sezidali so novo mežnijo ♪
  21.      mežúrkati  -am [mǝž in mež] nedov. (ū) nar. mežikati: oči so mu kar naprej mežurkale / skrivaj je mežurkala vanj ♪
  22.      mí  mé mé zaim., nàs, nàm, nàs, nàs, námi (ȋ ẹ̑) 1. izraža skupino oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: mi tega ne bomo dočakali, morda boste vi; sosedje so še na slabšem kakor mi; nav. ekspr.: mi smo tisti, ki nosimo glavno breme napredka; tudi me smo se bojevale za svobodo; drugi delajo, mi, mi pa spimo; še mi bi tega ne zmogli; to bomo že mi opravili; elipt. »kdo bo za to odgovarjal?« »Mi«; pog. nismo mi od včeraj / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: na izlet bomo šli mi in naši prijatelji; mi trije ostanemo; kaj pa me, ženske, ali nimamo nič besede? b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: nas je več kot nasprotnikov; nam se nikamor ne mudi; tudi nas so povabili; okrog nas se je zbrala gruča ljudi / pet nas je bilo; tega nam ni treba; pustite nas pri miru; nam res ne verjamete? // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: zvečer nas ne bo doma; dolgčas nam je; strah nas je bilo; z nami je drugače naš položaj je drugačen / knjiž. kaj nam je storiti? kaj moramo storiti 2. v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: srce nam hitreje bije; oče nam je umrl; kako dolgo se nam je vlekel spor 3. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: pazi, da nam ne zboliš; da se nam več ne potepaš 4. knjiž. izraža tesnejšo miselno povezavo govorečega z občinstvom ali njegovo skromnost: vprašanje estetike nam je bilo vodilo skozi celo knjigo; v današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana // vznes., v nekaterih državah, v vladarskih razglasih jaz: Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije ● ekspr. mi smo mi, kaj se nas tičejo drugi izraža samozavest; pog., ekspr. zaradi nas naj naredi, kar hoče temu ne nasprotujemo; pog. pridi k nam na kosilo v naše stanovanje; ekspr. to naj ostane med nami drugim tega ni treba pripovedovati; ekspr. vsi so z nami soglašajo z nami, nas podpirajo; prim. jaz, midva ♪
  23.      miázem  -zma m (ā) med. miazma: iz močvirja se dviga strupen miazem; pren. živi v ozračju, nasičenem z miazmom slabih zgledov ♪
  24.      miázma  -e ž (ȃ) med., po nekaterih starejših teorijah izparina gnilih organskih snovi kot povzročitelj nalezljivih bolezni: iz močvirja se dviga strupena miazma; pren., knjiž. živi v ozračju, nasičenem z miazmami slabih zgledov ♪
  25.      míčnost  -i ž (í) knjiž. privlačnost, ljubkost: njena mičnost je bila brez primere / edino to je še dajalo mičnost življenju // kar je privlačno, ljubko: kako bi se le mogel upirati tolikim mičnostim ♪

   10.576 10.601 10.626 10.651 10.676 10.701 10.726 10.751 10.776 10.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA