Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

žgan (501-525)


  1.      razbrízgniti  -em dov. (í ȋ) z brizganjem narediti, da pride kaj na večjo površino: kolo je razbrizgnilo blato; olje se je razbrizgnilo na vse strani / ekspr. iskre se razbrizgnejo po kovačnici razpršijo ♪
  2.      razbrózgati  -am dov. (ọ̑) razriti, razmešati z rokami, z nogami: razbrozgati blato / otroci so razbrozgali lužo razbrózgan -a -o: razbrozgan sneg ♪
  3.      razdírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati kaj na sestavne dele: razdirati puško, stroj / razdirati na sestavne dele 2. s silo delati, da kaj razpade na dele, kose: ne razdirajte ptičjih gnezd; reka razdira jezove, mostove podira, ruši / nalivi razdirajo ceste uničujejo; medved rad razdira mravljišča; pren. razdirati temelje družbenega reda // odstranjevati z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: delavci razdirajo leseno konstrukcijo / razdirati šotore podirati 3. pog. parati: razdirati staro krilo / razdirati pulover 4. ekspr. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati: ne razdiraj najinega prijateljstva; s svojim vmešavanjem razdira zakone / razdirati upanje 5. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razdirati ideale / razdirati oblast // razveljavljati: razdirati sklenjene pogodbe 6. ekspr. govoriti, pripovedovati: zakaj razdirate neumnosti; danes pa prazne razdiraš; razdirati šale ∙ pog., ekspr. razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke razdirajóč -a -e: razdirajoča moč narave ♪
  4.      razkúhati  -am dov. (ú ȗ) s predolgim kuhanjem povzročiti, da živilo razpade, se preveč zmehča: razkuhati fižol; krompir se je razkuhal ♦ gastr. razkuhati prežganje s kuhanjem povzročiti, da se moka enakomerno porazdeli v tekočini razkúhan -a -o: razkuhan krompir; riž je popolnoma razkuhan ♪
  5.      razvíti  -víjem dov. (í) 1. narediti, da kaj preneha biti a) zavito: razviti knjigo, paket; razviti v papir zavit kruh b) navito: razvil je dva metra žice s koluta; sukanec se je razvil c) zvito: razviti lepak, trak; otroci so razvili zastavice in mahali z njimi / razviti jadra / razviti prejo 2. spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razviti gospodarstvo, znanost; to vrsto slikarstva so visoko razvili; jezik se je v zadnjem stoletju zelo razvil; gospodarsko, kulturno se razviti / umetnik je razvil svoj stil / razviti osebnost; razvila je vse svoje sposobnosti / model, stroj so še razvili izpopolnili / razviti moderen tehnološki postopek // narediti, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razviti društveno dejavnost; razvili so močno propagando 3. povezano pojasniti, prikazati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: v knjigi je svoje misli, teze logično razvil; na kongresu so razvili svoj program 4. z rastjo doseči nastanek česa: solata razvije cvet, seme; ta rastlina razvije močne korenine 5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelati s kemikalijami in tako posnetek narediti viden: razviti film, rentgenske plošče; vseh slik še ni razvil ● publ. ta avtomobil razvije veliko hitrost doseže; društvo je tedaj tudi razvilo prapor dobilo, prevzelo; ekspr. ladja je pravkar razvila jadra odplula; na novo odkritem otoku so razvili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so izobesili, namestili svojo zastavo ◊ mat. razviti funkcijo v vrsto zapisati funkcijo v obliki vrste; šah. razviti figure postaviti jih z osnovnih polj na polja proti središču šahovnice razvíti se 1. postopno se spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: pri sesalcih so se možgani zelo razvili; nekateri organi se bolj razvijejo kot drugi / naselje se je razvilo v močno trgovsko mesto // preiti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: bolezen se je hitro razvila / prijateljski odnosi med državama so se razvili in okrepili 2. postati večji, močnejši, zrelejši: dekleti sta se lepo razvili; v tem letu se je precej razvil // dobiti dokončno podobo: hitro, zgodaj se je razvila / fant se je razvil v moža / čas, v katerem se rastlina, žival razvije / ob skrbni negi se je mladič le razvil zrastel, dorastel 3. s prislovnim določilom začeti obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja: na poškodovanem mestu se je razvilo novo tkivo; na površini sira se razvije prevleka / dvojčka se lahko razvijeta iz enega jajčeca; iz bube se razvije metulj / ta mesta so se razvila v srednjem veku / slovanski jeziki so se razvili iz istega jezika / iz njega se bo razvil dober igralec, športnik / publ. ob eksploziji se razvije visoka temperatura se sprosti, nastane 4. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: razvila se je zelo živahna razprava; pogovor se ni mogel prav razviti / zabava se je razvila v bučno razgrajanje 5. voj. prerazporediti se iz strnjene skupine v razpotegnjeno, navadno po širini: četa se je razvila po obronku gozda; razviti se v dolgo kolono / razviti se v strelce ● ni mogel verjeti, da so se stvari tako razvile da se je zgodilo tako, kot se je razvít -a -o: razviti diapozitivi; takrat jezik še ni bil dovolj razvit; zavoj je ostal razvit na mizi; gospodarsko, industrijsko, kulturno razvite države; tehnično visoko razvita družba; spolno razvita samica; razvita tehnologija; bila je zelo razvita; nižje razvita bitja; pravilno razvito zobovje; telesno, umsko razvit ♦ ekon. razvita država država z visokim narodnim dohodkom; mat. razvita oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem je odvisna spremenljivka sama na eni strani enačbe; sam.: prepad med razvitimi in nerazvitimi ♪
  6.      razžgáti  -žgèm dov., razžgál (á ȅ) nav. ekspr. 1. z vročino poškodovati, uničiti: sonce jim je razžgalo kožo / pijača mu je razžgala grlo 2. povzročiti, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžgati ljubosumnost, sovraštvo // vzbuditi močen čustveni odziv: njena lepota mu je razžgala dušo / razžgati komu kri razžgáti se razgoreti se, razžareti se: žerjavica se je razžgala v plamen razžgán -a -o: razžgana koža; od hiše je ostalo samo razžgano zidovje ♪
  7.      rdèč  rdéča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet; rdeč dežnik; rdeča obleka; rdeče strehe hiš; bordo rdeč plašč temno rdeč; ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč; kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom; kot češnja rdeče ustnice; rdeč kot kri; belo-modro-rdeč trak / šopek rdečih nageljnov, vrtnic / koncert za rdeči abonma z vstopnicami rdeče barve; rdeči svinčnik svinčnik z rdečim vložkom; vojaki z rdečo zvezdo na kapi partizani, vojaki Jugoslovanske ljudske armade / žarg. na semaforju se prižge, sveti rdeča luč svetlobni prometni znak, ki pomeni prepoved prometa v določeni smeri / pog. zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč / Rdeča kapica; Rdeče morje 2. ki je rdečkaste barve: človek z rdečimi lasmi; imeti rdeč obraz; koža je postala rdeča in boleča; bila je vsa potna in rdeča; rdeč kot kuhan rak zelo; od jeze, napora, razburjenja je postal rdeč je zardel / jabolka so že rdeča zrela / rdeče vino // ki ima plodove ali gomolje rdečkaste barve: saditi rdeči krompir; grmi rdečega ribeza; rdeča pesa / rdeče zelje / (rdeča) jagoda; (rdeča) redkvica 3. nav. ekspr. nanašajoč se na socializem, komunizem: vzhod je rdeč; rdeča revolucija / pog. tudi jaz imam rdečo izkaznico sem član Zveze komunistov Jugoslavije; na čelu sprevoda je plapolala rdeča zastava zastava s srpom in kladivom / Rdeča armada je sodelovala pri osvoboditvi Beograda sovjetska armada ● ekspr. rdeči bojevnik (severnoameriški) Indijanec; rdeči kotiček nekdaj prostor v podjetju, ustanovi, namenjen politični, kulturni dejavnosti; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho zažgati komu hišo; publ. rdeči planet Mars; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. cenzor je večkrat uporabil rdeči svinčnik prečrtal, prepovedal objavo določenega (dela) besedila; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; žarg., igr. priti ven z rdečo barvo izigrati karto z rdečim znakom; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej; ekspr. mož z rdečo kapo prometnik (na železnici); publ. prižgati rdečo luč za gradnjo uradno prepovedati gradnjo; ekspr. to je rdeča nit vseh pogovorov bistveni sestavni del; knjiž. hiše z rdečo svetilko javne hiše ◊ agr. rdeči astrahan, delišes; rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih; rdeči pajek pršica; rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; anat. rdeči kostni mozeg mozeg z mnogo rdečih krvničk; biol. rdeča krvnička ali rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. rdeči bor; rdeča detelja detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum; rdeča mušnica mušnica z živo rdečim klobukom, delno prekritim z belimi pikami, Amanita muscaria; rdeča vrba; geogr. Rdeča Istra južna Istra, za katero je značilna rdeča prst; kem. rdeči fosfor; rdeče blato usedlina železovega hidroksida, ki nastaja kot odpadek pri proizvodnji glinice ali aluminija; metal. rdeči žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa rdeče; rdeča litina zlitina bakra s kositrom, cinkom in svincem; rdeča med med z majhnim odstotkom cinka; tombak; petr. rdeči peščenjak; rdeča glina; rel. rdeča barva v bogoslužju simbol ljubezni, mučeništva; voj. rdeči našitki našitki, ki označujejo čin razvodnika ali desetarja; vrtn. rdeči goriški radič; rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus maxima var. purpurea; zgod. rdeča pomoč pred drugo svetovno vojno mednarodna revolucionarna delavska organizacija za pravno, denarno pomoč stavkajočim, političnim zapornikom; boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico; zool. rdeča mravlja mravlja, ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rdeča vetrnica rdéče prisl.: cveteti, žareti rdeče; rdeče natisnjen naslov; pog. ta barva vleče na rdeče / piše se narazen ali skupaj: rdeče pikčasto ali rdečepikčasto blago; rdeče rjav rdéči -a -e sam.: ekspr. rdeči so zmagali partizani; komunistična stranka, levičarji; žarg. posodi mi dva rdeča bankovca za sto dinarjev; rdeče se vendar razlikuje od zelenega; pog. dva deci rdečega mi dajte rdečega vina ♪
  8.      reákcija  -e ž (á) 1. glagolnik od reagirati: njegovo vedenje je reakcija na zlobna namigovanja; niso pričakovali tako ostrih reakcij; tvoja reakcija ni primerna; počakati na reakcijo javnosti / obrambna reakcija telesa; reakcija zenice na svetlobo; reakcija na zdravilo / reakcija lakmusa; reakcija med vodikom in kisikom 2. kar nastane kot posledica določenega dejstva in ima temu dejstvu nasprotne lastnosti, značilnosti: po razburjenju je nastopila reakcija: postala je tiha in boječa; nova umetniška smer je bila reakcija na naturalizem 3. nasprotovanje napredku, revolucionarnim spremembam in prizadevanje za ohranitev starega; nazadnjaštvo, mračnjaštvo: zagovarjanje takih nazorov, stališč je reakcija // publ. reakcionarji: preganjati reakcijo; buržoazna, mednarodna, vaška reakcija / družbena, politična reakcija 4. kem. pojav, pri katerem se snov spremeni zaradi medsebojnega učinkovanja snovi ali pod vplivom toplote, svetlobe: reakcija hitro poteka; pri tej reakciji se sprošča toplota / bazična, kisla reakcija / kemična reakcija 5. fiz., navadno v zvezi z jedrski pojav, pri katerem se atomsko jedro spremeni zaradi trka z drugim jedrom ali osnovnim delcem: nadzorovati, sprožiti jedrsko reakcijo; verižna reakcija v atomu; pren., publ. ta dogodek bo povzročil verižno reakcijo ◊ agr. bazična, kisla reakcija tal bazičnost, kislost tal; fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile; med. alergična reakcija zaradi preobčutljivosti organizma za določeno snov; imunska reakcija s protitelesi na telesu tujo snov; reakcija na vbrizgano snov je bila pozitivna ♪
  9.      refléks  -a m (ẹ̑) 1. nehoten odgovor organizma na dražljaj: izzvati refleks; refleks mišice, žleze; meriti hitrost refleksa ∙ ekspr. imeti dober refleks biti sposoben zelo hitro odgovoriti, reagirati na kaj 2. knjiž. kar je vidno, se kaže na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsev: gledati reflekse luči na vodi // izraz, odraz: njegovo stališče je refleks javnega mnenja; ta pesem je refleks trenutnega razpoloženja / v Cankarjevi prozi so opazni refleksi krščanske tradicije sledovi, vplivi 3. lingv. glas kot pojavna oblika določenega drugega, razvojno predhodnega glasu: refleksi jata, nosnika ◊ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov; obrambni refleks pri katerem se organizem z zelo hitrim gibom brani grozečih poškodb; pogojni refleks pridobljena reakcija na dražljaj s sodelovanjem velikih možganov; fot. refleks na fotografiji svetlobna lisa, nastala zaradi odboja svetlobe; med. kolenski refleks ♪
  10.      rélativen  in relatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. odvisen od določenega a) dejstva, okoliščin: občutek, kaj je mrzlo, je relativen; cena blaga je relativna, odvisna od materiala, dela b) merila, pojmovanja: eni film hvalijo, drugim se zdi slab, okusi so relativni; kaj je lepo, je relativno 2. ki je, se kaže v odnosu do določenega dejstva, s katerim se primerja: relativna majhnost telesa; relativna zaostalost nekaterih držav / doseči relativen uspeh / relativna izobraženost tega človeka ga je presenetila 3. ki se določa, meri glede na razmerje do določene celote, največje mogoče količine in se navadno izraža v odstotkih: relativni podaljšek kovinske palice pri višjih temperaturah; relativna teža možganov 4. omejen, delen: te razlike kažejo relativno samostojnost mišljenja; vsaka svoboda je relativna // precej velik, precejšen: zavladalo je obdobje relativnega miru; zagotoviti komu relativno varnost ● publ. konec drame je precej relativen dopušča različno razumevanje, razlago; ekspr. vse je relativno trdne, edino pravilne stvari ni ◊ ekon. relativna mezda razmerje med mezdami delavcev in narodnim dohodkom; relativna prenaseljenost; relativna presežna vrednost presežna vrednost, ki nastane zaradi skrajšanja potrebnega delovnega časa ob danem delavniku; filoz. relativni pojem pojem, določljiv samo z odnosom do drugega pojma; fiz. relativna napaka količnik med absolutno napako in dejansko količino, izražen navadno v odstotkih; geogr. relativna višina višina točke na zemeljskem površju glede na višino kake druge točke; gozd. relativna gozdna tla tla, kjer namesto gozda lahko uspevajo kmetijske kulture; lingv. relativni stavek oziralni stavek; mat. relativna napaka količnik med absolutno napako in približno vrednostjo; relativna verjetnost verjetnost, da se kak dogodek zgodi prej kot kak drug; relativno število število, ki ima predznak; muz. relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov rélativno in relatívno prisl.: stroški so se relativno zmanjšali; relativno dober, redek, svoboden; rok je relativno zelo kratek; sam.: lepota je nekaj relativnega ♪
  11.      retrográden  -dna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. ki je usmerjen nazaj, proti izhodišču, povraten: retrogradno gibanje / retrogradno prikazovanje dogodkov / retrogradna smer ♦ astr. retrogradno gibanje planetov navidezno gibanje planetov glede na zvezdno nebo od vzhoda proti zahodu; lingv. retrogradni slovar odzadnji slovar; med. retrogradna amnezija amnezija, ki se nanaša na dogodke pred poškodbo možganov, boleznijo 2. nazadnjaški, konservativen: retrogradna miselnost / retrogradno stališče ♪
  12.      réženj  -žnja m (ẹ́) navadno s prilastkom 1. knjiž. rezina, kos: popeči režnje kruha; debel, tanek reženj / razrezati na režnje 2. nar. krhelj: pojesti reženj pomaranče / v cekar mu je nasula suhe režnje 3. med. del organa, ki ga zareza loči od celote: pljučno krilo se deli v režnje; jetrni, možganski režnji ♪
  13.      ríhta 2 -e ž (ȋ) nižje pog. ena ali več jedi, zlasti kuhanih, ki tvorijo samostojen del v okviru enega obroka: za kosilo so bile tri rihte: prežganka, krvavica s kislim zeljem in štruklji / vsako rihto je preveč solila jed ● pog., ekspr. ta človek je pokrita rihta ne kaže svojih negativnih lastnosti ♪
  14.      rížev  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na riž: riževa slama; riževo zrno / riževa moka; v japonskem okolju riževo vino, žganje / riževo polje ♦ gastr. rižev narastek ♪
  15.      rjovênje  -a s (é) glagolnik od rjoveti: rjovenje ga je prestrašilo; levje, tigrovo rjovenje / rjovenje topov in žvižganje granat / to ni petje, ampak rjovenje; vpitje je prešlo v rjovenje / rjovenje viharja ♪
  16.      rôčkica  -e ž (ȏ) ekspr. manjšalnica od ročka, posoda: naliti žganje v ročkico ♪
  17.      ród  -a -o prid. (ọ̑ ọ́) nar. 1. nemasten, pust: rodo meso / rodi žganci nezabeljeni 2. nerodoviten, slab: roda zemlja ● nar. kruh je bil preveč rod suh, trd; star. roda koža na rokah hrapava, raskava ♪
  18.      rómati  -am nedov. in dov. (ọ̑) 1. rel. iti k romarski cerkvi, v sveti kraj: romati na Brezje, v Sveto deželo; romati z avtobusom, peš; pren., ekspr. ljudje še vedno množično romajo na pesnikov grob 2. ekspr. potovati, hoditi: romati po svetu / vsa vas je romala na semenj šla / njegov pogled je romal po domači dolini / pismo je romalo več tednov / pripovedka je romala po vsej deželi se je širila ● publ. druga nagrada za režijo je romala v Ljubljano je bila podeljena režiserju iz Ljubljane; ekspr. knjiga je romala iz rok v roke menjavala uporabnike, lastnike; ekspr. na mizo so romale steklenice izvrstnega vina so drugo za drugo prinašali; ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali; ekspr. marsikatera knjiga je romala v ogenj je bila sežgana; evfem. marsikaj je že romalo z njim je ukradel romajóč -a -e: romajoč iz kraja v kraj, je videl marsikaj zanimivega ♪
  19.      róštanje  -a s (ọ̑) nar. prežganje: mati je pripravljala roštanje ♪
  20.      rotacíjski 1 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rotacijo, vrtenje: rotacijska os; rotacijsko gibanje / sejam so predsedovali voditelji delegacij po rotacijskem sistemu ♦ avt. rotacijska luč vrtljiva utripajoča luč na vozilu; geom. rotacijski elipsoid; rotacijski paraboloid; rotacijsko telo telo, ki nastane, če se ploskev zavrti okoli določene osi; strojn. rotacijska črpalka črpalka z vrtečimi se deli; rotacijska peč peč cevaste oblike za redukcijo rud, za sušenje, žganje, ki se med delovanjem vrti ♪
  21.      rúpa  -e ž (ú) odprtina v kraških tleh, navadno manjša: žival je padla v rupo; voda se steka v bližnjo rupo; globoka rupa; rupa pod vrhom gore // nar. jama, kotanja: v rupi za hišo se nabira voda; dolinice in rupe / v rupi skrita hiša v vrtači, globeli ◊ anat. zatilnična rupa odprtina v zatilnici, skozi katero prehaja hrbtenjača v možgane ♪
  22.      sádjevec  -vca m (á) mošt ali žganje iz sadja: delati sadjevec; kozarec sadjevca ♪
  23.      sádra  -e ž (ȃ) min. rudnina kalcijev sulfat z vodo: sloji sadre / jedrnata, vlaknata sadra // knjiž. z žganjem te rudnine pridobljen bel prah, ki se, pomešan z vodo, hitro strdi; mavec: sadra za štukature; v sadri odliti portreti ♪
  24.      sám 2 -a -o zaim. (ȃ ā) 1. izraža omejenost na navedeno: sam talent še ni dovolj, moral se bo tudi učiti; poudarili so, da same kazni ne bodo rešile tega problema / sklenili sta, da bosta en dan ob sami kavi in kruhu / stala je pri oknu v sami kombineži; bil je brez suknjiča, v sami srajci / ekspr.: storiti kaj iz same hudobije; že sama misel na to se mi zdi grozna; že samo njegovo ime je zadostovalo, da so mu zaupali / elipt. sama sreča, da je tako // nav. ekspr., navadno v zvezi z en izraža popolno omejenost na navedeno: preostal jim je en sam izhod; en sam pogled je bil dovolj, da jo je prepoznal; privoščila mu ni ene same dobre besede; v eni sami noči je izgubil vse; vse je uničila z eno samo potezo; za končni uspeh potrebuje še eno samo točko / na drevesu se ni zganil niti en sam list // izraža, da je kaj brez primesi, dodatkov: pil je sam čaj; pri malici ni bil izbirčen in se je zadovoljil s samim kruhom / prestavljala je posodo: sam bel porcelan; našel je mošnjo samih zlatnikov; prstan je iz samega zlata 2. ekspr. izraža veliko količino, mero česa: same besede, fraze so jih; bila ga je sama dobrota, hudobija, ljubeznivost; imajo samo izgubo; povsod so bile same rože / od samega strahu ni mogla spregovoriti; jokala je od same sreče; biti sključen od samega dela / pismo je polno samih otročarij / vse to je domišljija, sama domišljija; sama gola histerija; elipt.: vse leto suša, zdaj pa sam dež; razvada, sama razvada; en sam njeno življenje je en sam boj; polarna zima je ena sama dolga noč nepretrgana; njegov hrbet je ena sama rana; iz daljave se je slišalo eno samo neprekinjeno bobnenje // poudarja pomen besede, na katero se veže: to so bili sami mladi fantje; prinesel nam je same dobre novice; poglej, sama lepa dekleta 3. nav. ekspr. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: do samega ročaja mu je zabodel nož v hrbet; pripeljali so ga do samih vrat prav do vrat / prebil se je v sam vrh alpskega smučanja; prodreti v samo bistvo problema / bilo je na sam dan osvoboditve; že od samega začetka ji je bil zoprn, mu je šlo vse narobe / prišel je tja, da bi se na kraju samem prepričal o dogodku tam, kjer se je kaj zgodilo, je bilo 4. ekspr. izraža izjemnost, nepričakovanost česa: sam predsednik se je zavzel zanj; sama kraljica jim je čestitala k uspehu; bil je tak, kot če bi zagledal samo smrt / Krpana je celo sam cesar rad poslušal ● ekspr. sam bog ve, če je res izraža dvom, negotovost, upanje; ekspr. sam bog ve, da tega nisem storil izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. sam hudič ga je prinesel prišel je v nepravem času; ekspr. tega ne dovolim, pa naj pride sam ne vem kdo kdorkoli; ekspr. sama kost in koža ga je zelo je suh; ekspr. bile so ga same oči in ušesa pazljivo je gledal in poslušal; ekspr. ko so prišli iz taborišč, so jih bile same oči bili so zelo suhi, shujšani ♪
  25.      sapraménski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: ta sapramenski pijanec ne da miru; spet so pili to sapramensko žganje 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: imam sapramensko srečo sapraménsko prisl.: sapramensko se ji mudi ♪

   376 401 426 451 476 501 526 551 576 601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA