Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

žgan (28-52)



  1.      brízganje  -a s () glagolnik od brizgati: brizganje krvi iz žile / brizganje z lakom
  2.      brlízganje  -a s () glagolnik od brlizgati: glušeče, tanko brlizganje; brlizganje piščali, vlaka / brlizganje murnov čirikanje
  3.      brózganje  -a s (ọ̑) glagolnik od brozgati: brozganje po vodi
  4.      drózganje  in drozgánje -a s (ọ̑; ) glagolnik od drozgati: drozganje sadja
  5.      izgánjanje  -a s () glagolnik od izganjati: izganjanje in zapiranje ljudi / izganjanje hudiča
  6.      izgánjati  -am nedov. () večkrat prisiliti, prisiljevati koga, da odide iz česa: izganjati pijane ljudi iz gostilne / izganjati živino iz hleva / ekspr. okupatorji so začeli zapirati in izganjati prebivalstvo / ekspr. izganjati v taborišča ∙ bibl. izganjati hudiča z belcebubom preganjati manjše zlo z večjim; ekspr. izganjati otroku trmo s strogim ravnanjem si prizadevati, da pri njem preneha obstajati trmarel. izganjati hudiča z molitvenimi obrazci odvračati njegov vpliv
  7.      izmózganost  -i ž (ọ̑) ekspr. izčrpanost, oslabelost: izmozganost od dela
  8.      mèdmožgáni  -ov m mn. (-) anat. srednji in spodnji del velikih možganov
  9.      zganje  -a s (ọ̑) glagolnik od mozgati: za to spoznanje je bilo treba precej bistroumnosti in mozganja
  10.      možgánčki  -ov m mn. () nav. ekspr. manjšalnica od možgani: ptičji možgančki / ima gibčne možgančke / ocvrti možgančki
  11.      možgáni  -ov m mn., rod. mn. tudi možgán () 1. osrednje živčevje, ki leži v lobanjski votlini: pri padcu si je poškodoval možgane; možgani opice; razvoj lobanje je povezan z razvojem možganov; velikost, vnetje, zgradba možganov; krvavitev v možganih / kupiti telečje možgane / ocvrti možgani; pren., ekspr. več kot sto možganov je napeto čakalo, kaj bo povedal 2. nav. ekspr. to živčevje pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja: ta misel mu je šla, šinila skozi možgane; to se mu je vtisnilo v možgane; plod bolnih možganov 3. knjiž., navadno z rodilnikom najpomembnejši, vodilni ljudje v kaki organizaciji, gibanju: možgani podjetja; okupator je skušal ujeti možgane revolucije // inteligenca, zlasti raziskovalci: močen je odtok tehničnih možganov; raziskovalni centri so producirali veliko možganov / beg možganov iz ene države v drugo 4. publ., navadno v zvezi elektronski možgani (elektronski) računalnik: elektronski možgani so analizirali milijone podatkov; projekti elektronskih možganov ● ekspr. možgani se mu kisajo, mehčajo v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren; ekspr. možgani so mu začeli hitro delovati začel je hitro misliti; ekspr. napenjati možgane intenzivno razmišljati; ekspr. možgane rahljati komu pripravljati ga za učenje, razmišljanje; ekspr. danes mu je udarilo na možgane ne more misliti, razmišljati; ekspr. pobrskaj po možganih skušaj se spomniti; ekspr. v njegovih možganih se je prižgala lučka doumel, razumel je; slabš. ima konjske možgane je zelo nespameten, neumen; ekspr. nima lastnih možganov ne odloča se samostojnoanat. mali možgani del možganov za ravnotežje; srednji možgani del možganov za urejanje gibov; veliki možgani del možganov za dojemanje dražljajev in urejanje odnosov med organizmom in okolico; med. mehčanje možganov odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; pretres možganov funkcijska prizadetost možganov zaradi udarca, padca
  12.      možgánov  -a -o prid. () gastr. ki je iz možganov: možganov namaz / možganova juha
  13.      možganovína  -e ž (í) anat. podporno in žlahtno tkivo možganov: poškodba možganovine
  14.      možgánski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na možgane: možganski živci; popokalo mu je več možganskih žilic; možgansko tkivo / možganska poškodba; možgansko vnetje / možganska prostornina / možganski kirurg / operacija možganskega tumorja 2. publ. duševen, razumski: možganska sposobnost / možganski človek / možgansko delo / možganski kapital inteligenca, znanstveniki kot pomemben člen v družbenem razvoju; ekspr. možganski trust skupina ljudi, ki opravlja raziskovalno, svetovalno delo v kaki dejavnostianat. možganski center ali možgansko središče del možganske skorje, ki ima določeno funkcijo; možganski ganglij skupek živčnih celic v možganih; možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; možganski privesek ali možganski podvesek hipofiza; možganska hemisfera ali možganska poluta polovica velikih ali malih možganov; možganska ovojnica; možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; možganska vijuga guba možganovine med dvema brazdama; možgansko-hrbtenjačna tekočina likvor; med. možganska kap naglo prenehanje delovanja možganov zaradi krvavitve ali zamašitve žil; možganska krvavitev izliv krvi v možgane iz pretrgane žile
  15.      nèprižgán  -a -o prid. (-á) ki ni prižgan: neprižgana luč, svetilka / držati v roki neprižgano cigareto
  16.      žgán  -a -o prid. (-á) ki ni žgan: nežgana glina, ilovica; kup nežgane opeke / rajši kupuje nežgano kavo / žgane in nežgane pijače
  17.      ožganína  -e ž (í) 1. ožgano mesto na površini česa: na ostankih letala je bilo več ožganin; na stolu je velika ožganina 2. med. poškodba kože, tkiva, nastala zaradi ognja, električnega toka: opekline in ožganine ◊ agr. ožgana povrhnjica prašiča
  18.      ožgánost  -i ž (á) stanje ožganega: ožganost ostrešja / stopnja ožganosti
  19.      požganíca  -e ž (í) nar. koroško zemljišče, s katerega je s požiganjem odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: požganico so prekopali
  20.      požganína  -e ž (í) 1. nar. zemljišče, s katerega je s požiganjem odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: preorati požganino 2. knjiž. pogorišče: s požganine se je še kadilo
  21.      požganíšče  -a s (í) nar. koroško kraj požara, ognja; pogorišče: bali so se, da se bo še šola vnela, ker je stala blizu požganišča
  22.      požgánje  -a s (ā) nar. zemljišče, s katerega je s požiganjem odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: na požganju so posejali pšenico
  23.      prežgánje  -a s (ā) prepražena, zarumenela moka za zgostitev jedi: narediti, pripraviti prežganje; svetlo, temno prežganje; duh po prežganju
  24.      prežgánka  -e ž (á) juha iz prežganja: skuhati prežganko; za zajtrk so imeli prežganko in žgance ∙ pog., ekspr. ta pa ni po prežganki priplaval je bister, prebrisan
  25.      razganíti  in razgániti -em dov. ( á) 1. narediti, da kaj ni več zganjeno, preganjeno: razganil je list in prebral sporočilo; razganiti ruto / iz žepa je vzela kos zmečkanega papirja in ga razganila 2. star. razmakniti: nekoliko je razganila zaveso, da je videla na cesto; veje so se razganile razgánjen -a -o: postaviti čevlje na razganjen časopis

   1 3 28 53 78 103 128 153 178 203  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA