Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ženica (33)


  1.      zeníca  -e ž (í) odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja: svetloba prihaja v oko skozi zenico; razširjene, velike zenice; zenica in šarenica; paziti na koga kot na zenico svojega očesa zelo ♪
  2.      ženíca  -e ž (í) 1. nav. ekspr. drobna ženska, navadno starejša: pred hišami so posedale sključene ženice; poslušati pripoved stare ženice 2. redko ženka, ženkica: ima prijetno ženico ♪
  3.      hrženíca  -e ž (í) zool. večja zeleno rjava žaba, ki živi le v jezerih in rekah, Rana ridibunda ♪
  4.      koženíca  -e ž (í) star. pergament: pisati na koženico / stara, potemnela koženica ♪
  5.      roženíca 1 -e ž (í) 1. anat. sprednja, prozorna, nekoliko izbočena plast zrkla: vnetje roženice; roženica in beločnica / očesna roženica 2. nekdaj posoda iz roga, navadno za sol ali tekočino: napolniti roženice s pijačo ♪
  6.      roženíca 2 -e ž (í) nar. vzhodno škarnik, špirovec: stesati roženice ♪
  7.      čeméren  tudi čméren -rna -o [prva oblika čǝm in čem] prid., čemérnejši tudi čmérnejši (ẹ́ ẹ̄) ki je (navadno) slabe volje: čemeren človek; fant je čemeren in zadirčen; postajal je vedno bolj čemeren; čemerna starikava ženica / čemeren obraz / čemeren jesenski dan; čemerno vreme neprijetno, pusto čemérno tudi čmérno prisl.: gostje so se držali prav čemerno; mož ji je čemerno odgovoril ♪
  8.      dobrosŕčen  -čna -o prid. (ȓ) ki je dobrega srca: dobrosrčen človek; ženica je zelo dobrosrčna ♪
  9.      gŕbast  -a -o prid. (ŕ) ki ima grbo: bil je majhen in grbast / ima grbasto postavo / stara, grbasta ženica sključena, upognjena / grbast svet neraven, valovit gŕbasto prisl.: od neprestanega branja se drži grbasto ♪
  10.      lúč  -i in -í ž (ú; ū) 1. vir umetne svetlobe: luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne; luči migotajo; luči se prižigajo, ugašajo; luč me slepi, zastri jo; pogasiti vse luči; prižgi luč; ugasniti, upihniti luč; brleča luč; ekspr. morje pisanih luči / cesto razsvetljujejo električne, neonske, plinske luči; reklamne luči; signalne luči; stikalo za luč; žarg.: dolge ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej, kratke luči ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej; na semaforju se prižge, sveti rdeča, zelena luč / pog.: zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč; iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle večna luč naj mu sveti; pren., ekspr. v njegovi duši je gorela luč; ta ljubezen je bila edina luč, ki je svetila v njegovo življenje // priprava, ki prižgana oddaja svetlobo; svetilka: kupiti novo luč; postaviti luč na mizo; kdo je razbil luč; luč je bila prižgana, a zastrta s papirjem / namizna, stoječa, stropna luč; luč na olje / ed., star. cepiti luč trske za razsvetljavo // pog. električna napeljava, električna energija: hribovske vasi so dobile luč; plačati račune za luč in plin 2. kar omogoča, da so predmeti vidni; svetloba: luč pojema; stal je tako, da mu je luč sijala na obraz; še v zadnjem oknu je ugasnila luč; knjiž., ekspr. luč lije skozi okno na cesto; bleda, močna luč; knjiž. mehka, ostra luč; slepeča, topla luč; soba je polna luči; ekspr. mesto se je kopalo v morju luči; luč in tema / pog., v povedni rabi samo v eni hiši je bila luč; v prvem nadstropju so imeli še luč, zato je pozvonil / dnevna, jutranja luč; naravna, umetna luč; neonska luč; sončna luč / ob, pri močni luči se zenica stisne; ker slabo vidi, ne sme brati pri luči pri umetni svetlobi; pogledati predmet proti luči tako, da svetloba pada nanj ali ga presvetljuje; pren., ekspr. luč je zmagala nad temo 3. ekspr., v povedni rabi bister, pameten človek: biti največja luč v razredu; on ni kaka posebna luč; med svojimi kolegi je veljal za luč 4. vznes. pozitivne vrednote: sovražil je temo in ljubil luč; prinesti ljudem luč // duševno stanje glede na te vrednote: to je zgodba srca, ki ni moglo do luči; biti ožarjen od notranje luči 5. z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: luč upanja je ugasnila; zagorela je luč svobode; prižgati luč resnice; luč bratovske ljubezni; luč omike, razuma, spoznanja 6. s prilastkom izraža, da je kdo (videti) tak, kot določa prilastek: nastopajoči so se predstavili v najboljši luči; afera meče nelepo luč nanj; končno se je pokazal v pravi luči; to je vrglo slabo luč na vodstvo podjetja // navadno v zvezi z gledati, videti izraža odnos do česa, kot ga določa prilastek: zdaj jih gledam v drugi luči; gledati kaj v lepi luči; videti vse v rožnati luči; ekspr. ljudi prikazuje v črni luči / publ.: postaviti problem v novo luč; prikazati kaj v luči marksizma ● knjiž. luč v njegovih pričakujočih očeh je ugasnila njegove oči niso več izražale pričakovanja; evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali umrl bo; pog. pojdi mi z luči umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; pog. na luči si mi, mi stojiš s svojim telesom mi zaslanjaš svetlobo; star. sam sebi je, stoji na luči si škoduje; ekspr. hrepeneti po luči po spoznanju, jasnosti; ekspr. dvorana je bila vsa v lučih v njej je gorelo mnogo luči; ekspr. to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati je zelo dober, izreden; vznes. nebeške luči zvezde; knjiž. lepo razporejena luč na sliki svetlejša mesta; star. zvoniti večno luč avemarijo; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; vznes. sin je bil luč njenih oči imela ga je zelo rada; ekspr. luč njegovih oči je ugasnila oslepel je; star. luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; star. krogla mu je upihnila luč življenja bil je ustreljen; knjiž., ekspr. ta izjava je prinesla nekaj luči v problem jasnosti; moški plešejo okoli nje kot vešče okrog luči si vztrajno prizadevajo pridobiti si njeno ljubezensko naklonjenost; meni luč, tebi ključ v kmečkem okolju gospodarstvo, posestvo naj preide na naslednika šele ob smrti prejšnjega gospodarja ◊ avt. parkirne luči; zavorne luči; elektr. ritmična luč ki sveti v presledkih v določenem ritmu; filoz. naravna luč v sholastični filozofiji naravne razumske, spoznavne sposobnosti; fot. bliskovna luč priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju; gled. odrska luč za osvetljevanje odra; osvetljenost odra; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah; rel. večna luč ki neprestano gori pred tabernakljem ♪
  11.      migljáti  -ám nedov. (á ȃ) hitro, lahkotno se premikati sem in tja: listje, trava miglja v večerni sapici; plamenček petrolejke je enakomerno migljal / zrak miglja v popoldanski vročini / ekspr. pes miglja z repom maha; pren., ekspr. v zenicah ji je migljal nasmešek // ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde so migljale v jasno noč ● črke mu migljajo pred očmi pri branju ima občutek, da niso pri miru migljajóč -a -e: migljajoč plamen; migljajoč zrak; migljajoče luči, zvezde ♪
  12.      milosŕčen  -čna -o prid. (ȓ) knjiž. dobrosrčen, usmiljen: milosrčni ljudje; ženica je zelo milosrčna / šalj. milosrčno poročilo o novi drami ♪
  13.      osaméti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. 1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi: kdor ne hodi med ljudi, osami; na stara leta je mati osamela 2. ekspr. postati prazen, pust, neobljuden: prej živahni dom je zdaj osamel; med vojno so kmetije osamele / gozd v jeseni osami osamèl in osamél -éla -o 1. deležnik od osameti: čutil se je osamelega in zapuščenega; osamela ženica; hiša je bila osamela in brez otroškega smeha; ekspr. osamelo srce 2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste; osamljen: osamelo drevo ♪
  14.      ostronós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima oster, koničast nos: ostronosa ženica / ostronos obraz ♪
  15.      postáren  tudi póstaren -rna -o prid. (ā; ọ́) knjiž. ki ima razmeroma precej let; starejši: postaren mož; postarna ženica / postaren obraz starikav ♪
  16.      postrézati  -am nedov. (ẹ̄) zastar. streči: postrezati z najboljšim vinom / postrezat jim je hodila stara ženica ♪
  17.      prečúden  -dna -o prid. (ū ȗ) ekspr. zelo čuden: prečudni glasovi; prečudne skrivnosti, stvari / in glej, čudo prečudno, vrata so se nenadoma odprla / čudna, prečudna ženica / govoril je s prečudno iskrenostjo; obšla ga je prečudna žalost prečúdno prisl.: prečudno se je smehljal; prečudno se vesti ∙ pesn. prečudno lep, tih zelo ♪
  18.      primígati  -am dov. (ȋ) ekspr. počasi, okorno priti: stara ženica primiga po cesti / končno si se le primigal prišel ♪
  19.      púklast  -a -o prid. (ú) nižje pog. grbast: majhen je in puklast / stara, puklasta ženica sključena, upognjena púklasto prisl.: drži se puklasto ♪
  20.      púnčica  -e ž (ȗ) 1. anat. odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja; zenica: punčica in šarenica; paziti na koga kot na punčico svojega očesa zelo 2. ljubk. deklica, dekle: živahna, svetlolasa punčica ♪
  21.      pupíla  -e ž (ȋ) anat. odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja; zenica: razširjenje pupile ♪
  22.      radobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko zgovoren: biti radobeseden; radobesedna ženica ♪
  23.      roženíčen  -čna -o (ȋ) pridevnik od roženica1: roženična napaka ♪
  24.      sámcat  -a -o prid. (á) ekspr. sam: samcat je sedel za mizo; ure in ure je samcata igrala na klavir / bil je sam samcat, star. samcat sam na svetu popolnoma sam; že sama samcata misel na to mu je zoprna / zastar. osivela, samcata ženica mu je to potožila osamljena ženska ♪
  25.      súhcen  -a -o [cǝn] prid. (ȗ) ekspr. zelo suh in droben: suhcena deklica, ženica; majhen in suhcen / prijel jo je za suhceno roko ♪

1 26  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA